Page 302 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 302
RAZGLEDI, VPOGLEDI
verjetno vzel -u v 1. 1. sg, -t v 3. 1. sg. in pl., toda pri tem zadnjem se ne bi
mogel strinjati s tistimi, ki želijo v tem -t videti okrnjeni dativ -ti, kajti v teh
knjigah se ta -t ne pojavlja nikjer drugje, kjer bi ga ne mogli razložiti z
opoiranjem na starejša besedila – v evangelijih, v drugih knjigah pa samo v
citatih iz Biblije, lepa vzporednica pa v konjunkciji akos, akosprem, ki je
nastala iz ako-si, ako-si prem in je v jeziku teh piscev zelo običajna.
Tudi tisti nekateri slovenizmi (-ga, -imu) niso mogli biti tako strašni.
Ortografija je, razen v glagolskem Katekizmu, precej enotna.
In zato mi v mojem delu povzročajo največ skrbi ravno očitki, ki so se
oglašali že takrat.
O svojem delu je Fancev pisal Jagiću še 6. oktobra 1913:
Z razpravo o jeziku protestantskih piscev sem prišel nekako do konca, še
dan ali dva in imel bom vse čisto. Nekoliko zaradi nespretnosti, največ pa
zaradi neenotnega jezika v zgodnjih izdajah sem se toliko mučil, da sem
nekajkrat hotel vse skupaj opustiti. Jezik je večinoma čakavski ikavski govor
Istre in hr. Primorja, precej močan pa je tudi vpliv cerkvenega jezika. Na
vpliv drugih govorov opozarja samo kaka posamezna posebnost, zlasti v
jeziku »Razumnih naukov«32 pa so pojavi, kakršnih v drugih sploh ni. Zelo
značilno je tudi to, da je v Postilli, natisnjeni z latinico, dobro označen
čakavski akcent.33
Tako torej lahko na kratko razberemo, kakšno in kolikšno je bilo
zanimanje omenjenih slavistov Jagićeve dobe za hrvaške knjige, ki so
bile natisnjene v Urachu v 16. stoletju.
32 Edni kratki razumni nauci, naipotrebnei i prudnei artikuli (…) Tübingen, 1562
(natisnjeno v Urachu v glagolici); to je prevod Trubarjevega spisa Tiga noviga
testamenta ena dolga predguvor (1557).
33 Fancev govori o zadnji knjigi, ki je bila natisnjena v latinici v obdobju
dejavnosti hrvaških prevajalcev Antona Dalmatina in Stipana Konzula.
Postilla (1568) je bila namenjena Hrvatom v zahodni Ogrski, tistim, ki so
prebivali na posestvih protestantskih plemičev Hansa Weißpriacha in
Maksimiliana Polcheima. Ta Postilla, prvi del, je objavljena v reprintu s
predgovorom Alojza Jembriha (IKD »Juraj Dobrila«, Pazin 1993). Gl. Alojz
Jembrih, Stipan Konzul i »Biblijski zavod« u Urachu, Zagreb 2007, 297–325.
300
verjetno vzel -u v 1. 1. sg, -t v 3. 1. sg. in pl., toda pri tem zadnjem se ne bi
mogel strinjati s tistimi, ki želijo v tem -t videti okrnjeni dativ -ti, kajti v teh
knjigah se ta -t ne pojavlja nikjer drugje, kjer bi ga ne mogli razložiti z
opoiranjem na starejša besedila – v evangelijih, v drugih knjigah pa samo v
citatih iz Biblije, lepa vzporednica pa v konjunkciji akos, akosprem, ki je
nastala iz ako-si, ako-si prem in je v jeziku teh piscev zelo običajna.
Tudi tisti nekateri slovenizmi (-ga, -imu) niso mogli biti tako strašni.
Ortografija je, razen v glagolskem Katekizmu, precej enotna.
In zato mi v mojem delu povzročajo največ skrbi ravno očitki, ki so se
oglašali že takrat.
O svojem delu je Fancev pisal Jagiću še 6. oktobra 1913:
Z razpravo o jeziku protestantskih piscev sem prišel nekako do konca, še
dan ali dva in imel bom vse čisto. Nekoliko zaradi nespretnosti, največ pa
zaradi neenotnega jezika v zgodnjih izdajah sem se toliko mučil, da sem
nekajkrat hotel vse skupaj opustiti. Jezik je večinoma čakavski ikavski govor
Istre in hr. Primorja, precej močan pa je tudi vpliv cerkvenega jezika. Na
vpliv drugih govorov opozarja samo kaka posamezna posebnost, zlasti v
jeziku »Razumnih naukov«32 pa so pojavi, kakršnih v drugih sploh ni. Zelo
značilno je tudi to, da je v Postilli, natisnjeni z latinico, dobro označen
čakavski akcent.33
Tako torej lahko na kratko razberemo, kakšno in kolikšno je bilo
zanimanje omenjenih slavistov Jagićeve dobe za hrvaške knjige, ki so
bile natisnjene v Urachu v 16. stoletju.
32 Edni kratki razumni nauci, naipotrebnei i prudnei artikuli (…) Tübingen, 1562
(natisnjeno v Urachu v glagolici); to je prevod Trubarjevega spisa Tiga noviga
testamenta ena dolga predguvor (1557).
33 Fancev govori o zadnji knjigi, ki je bila natisnjena v latinici v obdobju
dejavnosti hrvaških prevajalcev Antona Dalmatina in Stipana Konzula.
Postilla (1568) je bila namenjena Hrvatom v zahodni Ogrski, tistim, ki so
prebivali na posestvih protestantskih plemičev Hansa Weißpriacha in
Maksimiliana Polcheima. Ta Postilla, prvi del, je objavljena v reprintu s
predgovorom Alojza Jembriha (IKD »Juraj Dobrila«, Pazin 1993). Gl. Alojz
Jembrih, Stipan Konzul i »Biblijski zavod« u Urachu, Zagreb 2007, 297–325.
300
