Page 39 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 39
FANIKA KRAJNC- VRE^KO
Prvi del Nove zaveze je posvečen »vsem pobožnim kristjanom v
deželah Kranjski, Spodnještajerski, Koroški,« Tiga Noviga testamenta
ena dolga predguvor (slovenska) pa je znova naslovljena: »Vom vsem
dobrim inu bogaboiečim kersčenikom, kir v teh slovenskih deželah
prebivate.« Iz osebnega nagovora veje toplina, ki jo avtor preliva na
naslovljenca. Ker je prvi del Nove zaveze verska knjiga, v kratkem
predgovoru sporoča razloge, ki so ga privedli k pisanju, in med prvimi
razlogi je neznanje njegovih naslovljencev v verskih rečeh, šele na
drugem mestu neznanje tujih jezikov in stiska pred Turki.17
Abecednik 1566 je posvetil svojemu »šularskimu tovarišu, timu
mladimu Jurkotu Forestu«, ki pa je v resnici prijatelj njegovega sina
Felicijana; z imenom Felician Truber je tudi podpisal predgovor.18
Nagovor v prvi osebi dvojine da slutiti močno povezanost avtorja z
naslovljencem, tudi zaradi tega, ker gre za intimno izpoved temeljnih
verskih resnic, ki naj bi jih skupaj osvojila: »Midva veruieva terdnu,
de Bug Oča ie naiu stvaril. Nega Syn Jezus Kristus ž nega martro,
smertio inu gorivstanenem ie naiu od hudiča, pekla odrešil inu vsem
vernim zaslužil ta večni leben … znava prov molyti, služiti Bogu, kai
so, kai nom nucaio ty sveti zakramenti. Znava ločyti vse vere inu
pridige, katere so božie oli antikristove.« Svojemu prijatelju tudi
pojasnjuje, da je »le-te buqvice pustil predrukati vsem slovenskim
lubim otročičom h dobrimu […] inu h poterienu te nayu periazni inu
nayu starišev«. Jurko Forest, sin kranjskega deželnega odbornika An-
dreja Foresta in prijatelj njegovega sina, ne potrebuje hvalospeva niti
ga Trubar sam nima namena povzdigniti na nivo svojih dobrotnikov,
od katerih je odvisna njegova materialna eksistenca. Dejansko se sam
spusti na nivo otroka (njegov sin Felicijan je takrat štel okoli 10 let)
in hoče poudariti, kako pomemben je vsak posameznik, tudi otrok –
»hlapčič inu deklica« – za katerega sam pravi, da je zanj pripravil
abecedarij. Tudi deklice so vredne prizadevanja, da bi bile poučene.
Prvič se Trubar v svojem nemškem posvetilu obrne na kralja
Maksimiljana šele leta 1560 v Ta drugem deilu tiga Noviga testamenta.
17 Prim. J. Rajhman, Trubarjeva Ena dolga predguvor, 7.
18 Prim. Fanika Krajnc-Vrečko, K prvi knjigi Zbranih del Primoža Trubarja, v:
Zbrana dela Primoža Trubarja I, Ljubljana 2002, 559 sl.
37
Prvi del Nove zaveze je posvečen »vsem pobožnim kristjanom v
deželah Kranjski, Spodnještajerski, Koroški,« Tiga Noviga testamenta
ena dolga predguvor (slovenska) pa je znova naslovljena: »Vom vsem
dobrim inu bogaboiečim kersčenikom, kir v teh slovenskih deželah
prebivate.« Iz osebnega nagovora veje toplina, ki jo avtor preliva na
naslovljenca. Ker je prvi del Nove zaveze verska knjiga, v kratkem
predgovoru sporoča razloge, ki so ga privedli k pisanju, in med prvimi
razlogi je neznanje njegovih naslovljencev v verskih rečeh, šele na
drugem mestu neznanje tujih jezikov in stiska pred Turki.17
Abecednik 1566 je posvetil svojemu »šularskimu tovarišu, timu
mladimu Jurkotu Forestu«, ki pa je v resnici prijatelj njegovega sina
Felicijana; z imenom Felician Truber je tudi podpisal predgovor.18
Nagovor v prvi osebi dvojine da slutiti močno povezanost avtorja z
naslovljencem, tudi zaradi tega, ker gre za intimno izpoved temeljnih
verskih resnic, ki naj bi jih skupaj osvojila: »Midva veruieva terdnu,
de Bug Oča ie naiu stvaril. Nega Syn Jezus Kristus ž nega martro,
smertio inu gorivstanenem ie naiu od hudiča, pekla odrešil inu vsem
vernim zaslužil ta večni leben … znava prov molyti, služiti Bogu, kai
so, kai nom nucaio ty sveti zakramenti. Znava ločyti vse vere inu
pridige, katere so božie oli antikristove.« Svojemu prijatelju tudi
pojasnjuje, da je »le-te buqvice pustil predrukati vsem slovenskim
lubim otročičom h dobrimu […] inu h poterienu te nayu periazni inu
nayu starišev«. Jurko Forest, sin kranjskega deželnega odbornika An-
dreja Foresta in prijatelj njegovega sina, ne potrebuje hvalospeva niti
ga Trubar sam nima namena povzdigniti na nivo svojih dobrotnikov,
od katerih je odvisna njegova materialna eksistenca. Dejansko se sam
spusti na nivo otroka (njegov sin Felicijan je takrat štel okoli 10 let)
in hoče poudariti, kako pomemben je vsak posameznik, tudi otrok –
»hlapčič inu deklica« – za katerega sam pravi, da je zanj pripravil
abecedarij. Tudi deklice so vredne prizadevanja, da bi bile poučene.
Prvič se Trubar v svojem nemškem posvetilu obrne na kralja
Maksimiljana šele leta 1560 v Ta drugem deilu tiga Noviga testamenta.
17 Prim. J. Rajhman, Trubarjeva Ena dolga predguvor, 7.
18 Prim. Fanika Krajnc-Vrečko, K prvi knjigi Zbranih del Primoža Trubarja, v:
Zbrana dela Primoža Trubarja I, Ljubljana 2002, 559 sl.
37
