Page 34 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 34
S SIMPOZIJEV 2008
Posvetilo in predgovor kot medij sporočanja
Posvetilo in predgovor v protestantski knjigi ni posebnost zgolj te
dobe, predstavlja pa vsekakor pomemben medij, s pomočjo katerega
je avtor oziroma pisec širši javnosti sporočil informacijo, ki je sicer
bila namenjena posamezniku ali konkretni ciljni skupini, dotaknila
pa se je (ta informacija) vsakogar, ki je imel dostop do knjige. Oblika
posvetila je bila podobna že od humanizma dalje; kot je v svoji
razpravi opozoril Karl Schottenloher, je posvetilo imelo bolj ali manj
podoben namen pri vseh avtorjih. »Učinek poudarjanja odličnosti v
posvetilu je pomagal pesniku, učenjaku, pisatelju do večje veljave v
družbi. Javno izkazovanje spoštovanja, hvalospevi časti so bili v
njegovih rokah. V svojih posvetilih je lahko našteval vse mogoče
zasluge naslovljenca, povzdigoval njegovo plemenito poreklo, pripo-
vedoval o njegovih slavnih dejanjih. Kot ’darovalec’ slave in časti je
imel možnost s svojim darilom prodreti v vse družbene plasti in se
tako počutiti povzdignjenega na družbeni nivo naslovljenca.« 9 Če to
ugotovitev upoštevamo pri Trubarju, ji moramo pritrditi seveda le v
primerih, ko so naslovljenci njegovih posvetil pripadniki višjega
družbenega sloja.
V tem primeru moramo pritrditi tudi Petru Schererju, ki ob
raziskavi funkcije nemškega in slovenskega besedila v Trubarjevem
delu poudarja, da je slovenski »predgovor« treba razlikovati od
nemškega posvetilnega predgovora, ki je pravzaprav »dedikacija«. Ta
razlika zvrsti ni nujno tudi razlika po tematiki in vsebini, pač pa bolj
razlika po obliki in kompoziciji. Razvoj posvetila v knjigah v 16.
stoletju spremljata dva bistvena dejavnika. Prvič: čeprav so pisci še
delovali po vzoru cehov, so se vse bolj zavedali svojih avtorskih pravic.
Kot drugo, tako tiskar kot avtor sta bila že zaradi visokih stroškov
tiska prisiljena, da sta razen kupcev za svoje izdelke iskala tudi osebe,
ki bi bile iz lastnih političnih, verskih ali finančnih interesov ali zgolj
zaradi popularizacije in javnega imenovanja njihovega imena priprav-
ljene vnaprej denarno podpreti tiskanje knjige. Vsekakor je knjiga
kot nov medij na začetku Gutenbergove ere omogočala, da posamez-
9 Karl Schottenloher, Die Widmungsvorrede im Buch des 16. Jahrhunderts, Münster
1953, 195.
32
Posvetilo in predgovor kot medij sporočanja
Posvetilo in predgovor v protestantski knjigi ni posebnost zgolj te
dobe, predstavlja pa vsekakor pomemben medij, s pomočjo katerega
je avtor oziroma pisec širši javnosti sporočil informacijo, ki je sicer
bila namenjena posamezniku ali konkretni ciljni skupini, dotaknila
pa se je (ta informacija) vsakogar, ki je imel dostop do knjige. Oblika
posvetila je bila podobna že od humanizma dalje; kot je v svoji
razpravi opozoril Karl Schottenloher, je posvetilo imelo bolj ali manj
podoben namen pri vseh avtorjih. »Učinek poudarjanja odličnosti v
posvetilu je pomagal pesniku, učenjaku, pisatelju do večje veljave v
družbi. Javno izkazovanje spoštovanja, hvalospevi časti so bili v
njegovih rokah. V svojih posvetilih je lahko našteval vse mogoče
zasluge naslovljenca, povzdigoval njegovo plemenito poreklo, pripo-
vedoval o njegovih slavnih dejanjih. Kot ’darovalec’ slave in časti je
imel možnost s svojim darilom prodreti v vse družbene plasti in se
tako počutiti povzdignjenega na družbeni nivo naslovljenca.« 9 Če to
ugotovitev upoštevamo pri Trubarju, ji moramo pritrditi seveda le v
primerih, ko so naslovljenci njegovih posvetil pripadniki višjega
družbenega sloja.
V tem primeru moramo pritrditi tudi Petru Schererju, ki ob
raziskavi funkcije nemškega in slovenskega besedila v Trubarjevem
delu poudarja, da je slovenski »predgovor« treba razlikovati od
nemškega posvetilnega predgovora, ki je pravzaprav »dedikacija«. Ta
razlika zvrsti ni nujno tudi razlika po tematiki in vsebini, pač pa bolj
razlika po obliki in kompoziciji. Razvoj posvetila v knjigah v 16.
stoletju spremljata dva bistvena dejavnika. Prvič: čeprav so pisci še
delovali po vzoru cehov, so se vse bolj zavedali svojih avtorskih pravic.
Kot drugo, tako tiskar kot avtor sta bila že zaradi visokih stroškov
tiska prisiljena, da sta razen kupcev za svoje izdelke iskala tudi osebe,
ki bi bile iz lastnih političnih, verskih ali finančnih interesov ali zgolj
zaradi popularizacije in javnega imenovanja njihovega imena priprav-
ljene vnaprej denarno podpreti tiskanje knjige. Vsekakor je knjiga
kot nov medij na začetku Gutenbergove ere omogočala, da posamez-
9 Karl Schottenloher, Die Widmungsvorrede im Buch des 16. Jahrhunderts, Münster
1953, 195.
32
