Page 40 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 40
S SIMPOZIJEV 2008
Ob razlogih za prevajanje Biblije, ki jih sporoča kralju, bralca seznani
tudi z vzrokom svoje prošnje za podporo pri tiskanju knjig: »Ker je
pri vseh pisateljih stara navada, da svoja dela in knjige posvečajo ter
pošiljajo visoki gospodi in oblastnikom, ali sicer uglednim in razum-
nim osebam (česar sam doslej nisem počel), … sem Ta drugi del
slovenskega Novega testamenta … hotel posvetiti in pokloniti vašemu
kraljevskemu dostojanstvu ter v vašem imenu izdati s ponižno in
vdano prošnjo, da bi vaše kraljevsko dostojanstvo … bilo tega in vsega
mojega dela, ki je že in še bo izšlo, milosten zaščitnik, pospeševalec
ter nepristranski razsodnik in sodnik.« Na kralja Maksimilijana se je
obrnil tudi v pismu, saj je pri njem pričakoval pravično razsodbo
glede očitkov, da ne piše v skladu s pravim naukom.19 Trubarjevo
posvetilo kralju je sicer polno slavospeva, vendar povsem samo-
zavestno izraža prepričanje, da se bo kralj pravilno odločil in da bo
»nepristranski sodnik in razsodnik«. S tem je Trubar pokazal svojo
avtoriteto, čeprav je v primerjavi z Luthrom bil naproti kralju v veliko
bolj podrejenem položaju.20 Iz posvetila kralju Maksimilijanu izvemo
za največje vrednote, ki jih kralju lahko želi nekdo, kdor od njega
pričakuje naklonjenost, in sicer: »pravo in zveličavno spoznanje Božje
resnice in volje, zvestobo in moder nasvet, pobožne in razumne
cerkvene služabnike, poslušne in bogaboječe podložnike«.
Posvetilo v edini nemški knjigi Registru in sumaričnem poročilu 1561
je namenjeno baronu Ivanu Ungnadu, ki je kot vodja uraškega zavoda
bil Trubarjev tesen sodelavec in se Trubar pred njim ni nikoli počutil
manjvrednega, še več, v pismu kralju Maksimilijanu ga imenuje
»svojega starega milostnega gospoda«, ki mu je pomagal odvrniti
krivdo v zvezi z ovadbo, da je v njegovih delih veliko zmot.21 V
posvetilu poleg razlogov za nastanek Registra popisuje razmere, ki so
vladale med pripadniki obeh krščanskih Cerkva. Čeprav govori o
osebni izkušnji, si bralec (nemškega) posvetila zlahka ustvari podobo
takratnega Trubarjevega okolja: »Pretekle jeseni so mojega pomoč-
nika […] nekateri pridigarji in meščani v Nürnbergu nagovorili in
19 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 38.
20 Isto, 8.
21 Isto, 41.
38
Ob razlogih za prevajanje Biblije, ki jih sporoča kralju, bralca seznani
tudi z vzrokom svoje prošnje za podporo pri tiskanju knjig: »Ker je
pri vseh pisateljih stara navada, da svoja dela in knjige posvečajo ter
pošiljajo visoki gospodi in oblastnikom, ali sicer uglednim in razum-
nim osebam (česar sam doslej nisem počel), … sem Ta drugi del
slovenskega Novega testamenta … hotel posvetiti in pokloniti vašemu
kraljevskemu dostojanstvu ter v vašem imenu izdati s ponižno in
vdano prošnjo, da bi vaše kraljevsko dostojanstvo … bilo tega in vsega
mojega dela, ki je že in še bo izšlo, milosten zaščitnik, pospeševalec
ter nepristranski razsodnik in sodnik.« Na kralja Maksimilijana se je
obrnil tudi v pismu, saj je pri njem pričakoval pravično razsodbo
glede očitkov, da ne piše v skladu s pravim naukom.19 Trubarjevo
posvetilo kralju je sicer polno slavospeva, vendar povsem samo-
zavestno izraža prepričanje, da se bo kralj pravilno odločil in da bo
»nepristranski sodnik in razsodnik«. S tem je Trubar pokazal svojo
avtoriteto, čeprav je v primerjavi z Luthrom bil naproti kralju v veliko
bolj podrejenem položaju.20 Iz posvetila kralju Maksimilijanu izvemo
za največje vrednote, ki jih kralju lahko želi nekdo, kdor od njega
pričakuje naklonjenost, in sicer: »pravo in zveličavno spoznanje Božje
resnice in volje, zvestobo in moder nasvet, pobožne in razumne
cerkvene služabnike, poslušne in bogaboječe podložnike«.
Posvetilo v edini nemški knjigi Registru in sumaričnem poročilu 1561
je namenjeno baronu Ivanu Ungnadu, ki je kot vodja uraškega zavoda
bil Trubarjev tesen sodelavec in se Trubar pred njim ni nikoli počutil
manjvrednega, še več, v pismu kralju Maksimilijanu ga imenuje
»svojega starega milostnega gospoda«, ki mu je pomagal odvrniti
krivdo v zvezi z ovadbo, da je v njegovih delih veliko zmot.21 V
posvetilu poleg razlogov za nastanek Registra popisuje razmere, ki so
vladale med pripadniki obeh krščanskih Cerkva. Čeprav govori o
osebni izkušnji, si bralec (nemškega) posvetila zlahka ustvari podobo
takratnega Trubarjevega okolja: »Pretekle jeseni so mojega pomoč-
nika […] nekateri pridigarji in meščani v Nürnbergu nagovorili in
19 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 38.
20 Isto, 8.
21 Isto, 41.
38
