Page 45 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 45
DU[AN VOGLAR
notami, pridigarski in duhovniški priročnik, razširjevalko verskih,
refleksivnih in leposlovnih besedil, posredovalko teološkega traktata
ali monografije, kodeks upravnih in zakonodajnih predpisov, vero-
izpovedni kanon, zbirko strokovnih podatkov in opisov, koledar,
nosilko informacij, pripovedi in mnenj o polpreteklem in sodobnem
dogajanju, prostor za nagovarjanje, slavljenje, prošnjo, sporočanje,
razpravljanje, zagovor, disput, polemiko in blasfemijo. Pri Trubarju –
oziroma pri Slovencih na začetku Gutenbergove galaksije – so namreč
izoblikovane in največkrat tako ali drugače združene v eni knjižni
enoti že vse te zvrsti evropske novoveške knjižne civilizacije ali t. i.
Gutenbergovega obdobja, torej zvrsti, ki jih v t. i. postgutenber-
govskem obdobju povzemajo različne spletne strani, portali, blogi
ipd.
01.03. Opiram se tudi na dejstvo, da sta sprejem kake osebe v
posamezni leksikon ali enciklopedijo in način njene obravnave dokaj
zanesljiv in zgovoren odsev vrednotenja v bolj ali manj širokem krogu
strokovnjakov. Zato pričakujem, da bodo nanizane najdbe že sproti
in same spregovorile tudi o odnosu časa in prostora do Trubarja.
01.04. Pri tem ne pripisujem prevelike teže posameznim spo-
drsljajem in napakam v podatkih. Čeprav: po svoje pa je vendarle
zanimivo, koliko različic se pojavlja pri navajanju Trubarjevega rojst-
nega datuma – »8. 6. 1508«, »9. 6. 1508«, »9.? 6. 1508«, »junij 1508«
(verjetno prav), »1508« (zares zanesljivo) – ali dneva smrti: »28. 6.
1586« (pravilno) in »29. 6. 1586«. Pogoste so tudi različice pri letnicah
ob posameznih Trubarjevih službah in beneficijih. Menjavajoče se
ali vzporedno ali celo zakasnelo pojavljanje letnic »1550« in »1551«
za izid prvih slovenskih knjig je odsev dogajanja v stroki, ko je za
nekaj časa bila pred drugo svetovno vojno uveljavljena letnica »1551«.
Nekaj dvojnosti je opazne tudi pri navajanju naslovov »Cerkovna
ordninga« in »Slovenska cerkovna ordninga«. Stroka je zaradi tiskarsko-
knjigoveške pomanjkljivosti (knjiga nima običajne naslovnice) pri-
vzela za poimenovanje knjige čelni naslov na 1. strani, tj. »Cerkovna
ordninga« (Weismann, 1973; Rajhman, 1982: 215; Vinkler, 2005: 636–
637). Dvojnost se uveljavlja celo pri pisavi imena: »Primož Trubar« in
»Primus Truber«. Naš letošnji slavljenec je vedno pisal »Truber«, samo
leta 1550 »Trubar«, prav ta izjema pa je nazadnje postala v slovenski
43
notami, pridigarski in duhovniški priročnik, razširjevalko verskih,
refleksivnih in leposlovnih besedil, posredovalko teološkega traktata
ali monografije, kodeks upravnih in zakonodajnih predpisov, vero-
izpovedni kanon, zbirko strokovnih podatkov in opisov, koledar,
nosilko informacij, pripovedi in mnenj o polpreteklem in sodobnem
dogajanju, prostor za nagovarjanje, slavljenje, prošnjo, sporočanje,
razpravljanje, zagovor, disput, polemiko in blasfemijo. Pri Trubarju –
oziroma pri Slovencih na začetku Gutenbergove galaksije – so namreč
izoblikovane in največkrat tako ali drugače združene v eni knjižni
enoti že vse te zvrsti evropske novoveške knjižne civilizacije ali t. i.
Gutenbergovega obdobja, torej zvrsti, ki jih v t. i. postgutenber-
govskem obdobju povzemajo različne spletne strani, portali, blogi
ipd.
01.03. Opiram se tudi na dejstvo, da sta sprejem kake osebe v
posamezni leksikon ali enciklopedijo in način njene obravnave dokaj
zanesljiv in zgovoren odsev vrednotenja v bolj ali manj širokem krogu
strokovnjakov. Zato pričakujem, da bodo nanizane najdbe že sproti
in same spregovorile tudi o odnosu časa in prostora do Trubarja.
01.04. Pri tem ne pripisujem prevelike teže posameznim spo-
drsljajem in napakam v podatkih. Čeprav: po svoje pa je vendarle
zanimivo, koliko različic se pojavlja pri navajanju Trubarjevega rojst-
nega datuma – »8. 6. 1508«, »9. 6. 1508«, »9.? 6. 1508«, »junij 1508«
(verjetno prav), »1508« (zares zanesljivo) – ali dneva smrti: »28. 6.
1586« (pravilno) in »29. 6. 1586«. Pogoste so tudi različice pri letnicah
ob posameznih Trubarjevih službah in beneficijih. Menjavajoče se
ali vzporedno ali celo zakasnelo pojavljanje letnic »1550« in »1551«
za izid prvih slovenskih knjig je odsev dogajanja v stroki, ko je za
nekaj časa bila pred drugo svetovno vojno uveljavljena letnica »1551«.
Nekaj dvojnosti je opazne tudi pri navajanju naslovov »Cerkovna
ordninga« in »Slovenska cerkovna ordninga«. Stroka je zaradi tiskarsko-
knjigoveške pomanjkljivosti (knjiga nima običajne naslovnice) pri-
vzela za poimenovanje knjige čelni naslov na 1. strani, tj. »Cerkovna
ordninga« (Weismann, 1973; Rajhman, 1982: 215; Vinkler, 2005: 636–
637). Dvojnost se uveljavlja celo pri pisavi imena: »Primož Trubar« in
»Primus Truber«. Naš letošnji slavljenec je vedno pisal »Truber«, samo
leta 1550 »Trubar«, prav ta izjema pa je nazadnje postala v slovenski
43
