Page 50 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 50
S SIMPOZIJEV 2008
in njegovem delovanju pa sta obširno pisala v nemščini L. T. Elze
(1863) in A. Dimitz (1875). Ob 300. obletnici Trubarjeve smrti je v
Ljubljanskem zvonu v nadaljevanjih izhajala razprava o začetkih sloven-
skega slovstva (Fekonja, 1886).
03.01 Bolj načrtno je zasnoval svoj niz biografsko-bibliografskih
sestavkov o velikih možeh slovenskega slovstva Josip Marn v svojem
periodičnem Jezičniku (priloga glasilu Učiteljski tovariš) v svežnju Knjiga
Slovenska v dobah XVI. in XVII. veka (1883). Publikacija je blizu bio-
grafskemu leksikonu, vendar ostaja na meji med zgodovinopisnim
pregledom literature in leksikonskim priročnikom. V predgovoru se
Marn sklicuje na misel A. M. Slomška (1862), da so Trubar in drugi
iz tistega časa »našo slovenščino obudili, ako so ravno nesrečno od
prave vere zavili; Bog je njihove greške narodu našemu v dobro obernil
po neskončno modri svoji previdnosti« (Marn, 1883: 1). V sestavku o
Trubarju dokaj natančno navede temeljne biografske podatke o
šolanju in duhovniškem delovanju ter doda v nemščini citat iz Tru-
barjevega pisma (iz Valvasorja, gl. odstavek 02.02). Nato navede 18
Trubarjevih knjig z letnicami; pri večini knjig natančno navaja tudi
Trubarjeve dolge podnaslove in razlage vsebine na naslovnicah, pri
nekaterih pa tudi citate iz predgovorov, na primer o načinu pisanja
slovenščine v knjigah, skupaj z nagovorom »Lubi Slovenci«, in o
različnosti slovenskega jezika v različnih deželah (evangelij 1555). V
zadnji tretjini sestavka podaja z odlomki iz Trubarjevih del (prevod
evangelija, božična pesem, molitev) zglede Trubarjevega jezika in
sloga. (Marn, 1883: 2–4.)
03.02. Prave leksikonske in enciklopedijske informacije o Trubarju
so Slovenci – in zainteresirani drugojezični posamezniki – našli do
prve svetovne vojne le v nemščini in češčini. Za obravnavanje Trubarja
v nemških leksikonih in enciklopedijah je s svojim raziskovanjem
slovenskega protestantizma 16. stoletja in s svojim objavljanjem v
drugi polovici 19. stoletja veliko storil nemški znanstvenik Ludwig
Theodor Elze, pastor (1852–65) obnovljene evangeličanske občine v
Ljubljani. V obsežni specialni strokovni enciklopediji Real-Enzyklo-
pädie für protestantische Theologie und Kirche (18661, 18852) je zato lahko
v 16. zvezku 2. izdaje izšel njegov zelo dolg in izčrpen sestavek Truber,
Primus, in reformacija v Kranjski (REPTK 1885: 56–64; samo o Trubarju
48
in njegovem delovanju pa sta obširno pisala v nemščini L. T. Elze
(1863) in A. Dimitz (1875). Ob 300. obletnici Trubarjeve smrti je v
Ljubljanskem zvonu v nadaljevanjih izhajala razprava o začetkih sloven-
skega slovstva (Fekonja, 1886).
03.01 Bolj načrtno je zasnoval svoj niz biografsko-bibliografskih
sestavkov o velikih možeh slovenskega slovstva Josip Marn v svojem
periodičnem Jezičniku (priloga glasilu Učiteljski tovariš) v svežnju Knjiga
Slovenska v dobah XVI. in XVII. veka (1883). Publikacija je blizu bio-
grafskemu leksikonu, vendar ostaja na meji med zgodovinopisnim
pregledom literature in leksikonskim priročnikom. V predgovoru se
Marn sklicuje na misel A. M. Slomška (1862), da so Trubar in drugi
iz tistega časa »našo slovenščino obudili, ako so ravno nesrečno od
prave vere zavili; Bog je njihove greške narodu našemu v dobro obernil
po neskončno modri svoji previdnosti« (Marn, 1883: 1). V sestavku o
Trubarju dokaj natančno navede temeljne biografske podatke o
šolanju in duhovniškem delovanju ter doda v nemščini citat iz Tru-
barjevega pisma (iz Valvasorja, gl. odstavek 02.02). Nato navede 18
Trubarjevih knjig z letnicami; pri večini knjig natančno navaja tudi
Trubarjeve dolge podnaslove in razlage vsebine na naslovnicah, pri
nekaterih pa tudi citate iz predgovorov, na primer o načinu pisanja
slovenščine v knjigah, skupaj z nagovorom »Lubi Slovenci«, in o
različnosti slovenskega jezika v različnih deželah (evangelij 1555). V
zadnji tretjini sestavka podaja z odlomki iz Trubarjevih del (prevod
evangelija, božična pesem, molitev) zglede Trubarjevega jezika in
sloga. (Marn, 1883: 2–4.)
03.02. Prave leksikonske in enciklopedijske informacije o Trubarju
so Slovenci – in zainteresirani drugojezični posamezniki – našli do
prve svetovne vojne le v nemščini in češčini. Za obravnavanje Trubarja
v nemških leksikonih in enciklopedijah je s svojim raziskovanjem
slovenskega protestantizma 16. stoletja in s svojim objavljanjem v
drugi polovici 19. stoletja veliko storil nemški znanstvenik Ludwig
Theodor Elze, pastor (1852–65) obnovljene evangeličanske občine v
Ljubljani. V obsežni specialni strokovni enciklopediji Real-Enzyklo-
pädie für protestantische Theologie und Kirche (18661, 18852) je zato lahko
v 16. zvezku 2. izdaje izšel njegov zelo dolg in izčrpen sestavek Truber,
Primus, in reformacija v Kranjski (REPTK 1885: 56–64; samo o Trubarju
48
