Page 49 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 49
DU[AN VOGLAR
Trubarjevih knjig je mogoče prepoznati le Ta celi Psalter Davidov
(1566) in Hišno postillo (1595). Njegov sestavek pomeni v primerjavi
z Valvasorjevim – nazadovanje. (Pohlin, 1803: 302–303; isti, 2003:
566–567.)
02.05. Počasen razvoj leksikonistike na Slovenskem je bil nepo-
sredna posledica nasploh počasnega razvoja znanstvenega obravna-
vanja slovenstva. V prvi polovici 19. stoletja so nastajali šele prvi
vpogledi v zgodovino slovenskega slovstva (J. Trdina), deloma po-
vezani z obravnavo knjižnega jezika (V. Vodnik, J. Kopitar, F. S.
Metelko); Kopitar je v uvodu k svoji slovnici (1808) navedel biblio-
grafske podatke o dostopnih Trubarjevih knjigah, J. N. Primic pa
je svojemu učbeniku dodal nemško napisani življenjepis Trubarja
(Primic 1814, 142–145). V vednost o začetkih slovenskega slovstva so
marsikaj prispevali tuji preučevalci (C. F. Schnurrer, J. Dobrovský).
Jožef Kalasanc Erberg je v svojih zapiskih Versuch eines Entwurfes zu
einer Literar-Geschichte für Crain (1825, rokopis; objava v: Uršič 1975:
17–194) obravnaval tudi slovenske protestantske književnike, zlasti
Trubarja; navajal je izčrpne bibliografske podatke na podlagi ohra-
njenih izvodov knjig (Uršič, 1975: 10–13; na omembe v Erbergovem
rokopisu opozarja osebno kazalo, 251.) V nemščini napisani bio-
grafsko-bibliografski pregled M. Čopa (1831, za načrtovano knjigo J.
Šafárika/Šafaříka), ki je visoko povzdignil Trubarja, je ostal v roko-
pisu in bil objavljen šele 1864. (Dolinar, 1992: 208–209.)
03
V drugi polovici 19. stoletja so v Slovenski matici po češkem zgledu
– in celo z besedama, prevzetima iz češčine – snovali (1867–71)
leksikonski Naučni slovnik oziroma Mali naučni slovnik, vendar ga niso
mogli uresničiti (Munda, 1989, 40). Vzrok za opustitev prizadevanj
za slovenski leksikon in s tem za izoblikovanje informacijskega
priročnika je bil še zmeraj enak: predvsem prešibka razvitost zgodo-
vinskih in sploh domoznanskih ved. Kratki pregledi slovstva so se
pojavljali v dodatkih k slovnicam (A. Janežič) in berilom, izjemoma
samostojno (I. Macun, J. Kleinmayr); deloma so jih nadomeščali nizi
biografskih esejev (F. Levec) in podobno. (Dolinar, n. m.) O Trubarju
47
Trubarjevih knjig je mogoče prepoznati le Ta celi Psalter Davidov
(1566) in Hišno postillo (1595). Njegov sestavek pomeni v primerjavi
z Valvasorjevim – nazadovanje. (Pohlin, 1803: 302–303; isti, 2003:
566–567.)
02.05. Počasen razvoj leksikonistike na Slovenskem je bil nepo-
sredna posledica nasploh počasnega razvoja znanstvenega obravna-
vanja slovenstva. V prvi polovici 19. stoletja so nastajali šele prvi
vpogledi v zgodovino slovenskega slovstva (J. Trdina), deloma po-
vezani z obravnavo knjižnega jezika (V. Vodnik, J. Kopitar, F. S.
Metelko); Kopitar je v uvodu k svoji slovnici (1808) navedel biblio-
grafske podatke o dostopnih Trubarjevih knjigah, J. N. Primic pa
je svojemu učbeniku dodal nemško napisani življenjepis Trubarja
(Primic 1814, 142–145). V vednost o začetkih slovenskega slovstva so
marsikaj prispevali tuji preučevalci (C. F. Schnurrer, J. Dobrovský).
Jožef Kalasanc Erberg je v svojih zapiskih Versuch eines Entwurfes zu
einer Literar-Geschichte für Crain (1825, rokopis; objava v: Uršič 1975:
17–194) obravnaval tudi slovenske protestantske književnike, zlasti
Trubarja; navajal je izčrpne bibliografske podatke na podlagi ohra-
njenih izvodov knjig (Uršič, 1975: 10–13; na omembe v Erbergovem
rokopisu opozarja osebno kazalo, 251.) V nemščini napisani bio-
grafsko-bibliografski pregled M. Čopa (1831, za načrtovano knjigo J.
Šafárika/Šafaříka), ki je visoko povzdignil Trubarja, je ostal v roko-
pisu in bil objavljen šele 1864. (Dolinar, 1992: 208–209.)
03
V drugi polovici 19. stoletja so v Slovenski matici po češkem zgledu
– in celo z besedama, prevzetima iz češčine – snovali (1867–71)
leksikonski Naučni slovnik oziroma Mali naučni slovnik, vendar ga niso
mogli uresničiti (Munda, 1989, 40). Vzrok za opustitev prizadevanj
za slovenski leksikon in s tem za izoblikovanje informacijskega
priročnika je bil še zmeraj enak: predvsem prešibka razvitost zgodo-
vinskih in sploh domoznanskih ved. Kratki pregledi slovstva so se
pojavljali v dodatkih k slovnicam (A. Janežič) in berilom, izjemoma
samostojno (I. Macun, J. Kleinmayr); deloma so jih nadomeščali nizi
biografskih esejev (F. Levec) in podobno. (Dolinar, n. m.) O Trubarju
47
