Page 61 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 61
DU[AN VOGLAR
stojno sestavljenih leksikonskih delih za mlade. V literarnem biograf-
skem leksikončku Znani obrazi v majhnem formatu in za mlade bralce
je Berta Golob nanizala gesla o izbranih slovenskih in (ločeno) tujih
pisateljih. V sestavku o Trubarju najprej poudari misel: »Če se Trubar
ne bi bil odločil Slovencem napisati prve knjige, bi bila naša kulturna
in družbenopolitična zgodovina popolnoma drugačna. V krog naro-
dov, ki se izražajo v svojem jeziku, bi bili stopili še pozneje, to pa bi
imelo hude posledice.« Nato navede nekaj temeljnih biografskih
podatkov (brez letnic) in na koncu opozori na biografski roman Mimi
Malenšek Plamenica ter na knjigo Jožeta Javorška o Trubarju v zbirki
Znameniti Slovenci. (Golob, 1960.)
06.03. Mladi vedež, na primer, pa vsebuje tako geslo o Trubarju:
»Trubar Primož je napisal Slovencem leta 1550 prvo slovensko knjigo.
Z drugimi protestanti se je Trubar uprl papeževi cerkvi in prvi dal
Slovencem v njihovem jeziku tiskane knjige. Ni bilo lahko pisati v
jeziku, v katerem dotlej ni nihče pisal. Njegova zasluga je, da smo
Slovenci tedaj dobili svoj črkopis, knjižni jezik in slovensko tiskano
knjigo. Rodil se je 1508 na Raščici pod Turjakom, umrl pa 1586 kot
izgnanec v Derendingenu na Nemškem.« (Mladi vedež, 1961.)
07
Sčasoma so na Slovenskem začela nastajati, deloma po tujih
zgledih, tudi zahtevnejša izvirna splošna ali nacionalna leksikonska
dela. Pri tistih, ki obdelujejo (tudi) književnost in kulturo, njihovi
sestavljalci in pisci seveda niso zaobšli Trubarja.
07.01. Za priročni in zato najširši, zlasti dijaški, študentski in
učiteljski oz. profesorski rabi namenjeni področni leksikon Slovenska
književnost (1982) v zbirki Leksikoni Cankarjeve založbe, se pravi v zbirki
t. i. Sovic, je geslo o Trubarju napisal Jože Rajhman. Geslo je med
najobsežnejšimi v tem leksikonu. Vzporedno z biografskimi podatki
pisec niza podatke in strnjene oznake o knjigah; z njimi podaja
bistvene značilnosti Trubarjevega delovanja, vendar pa so pri Cerkovni
ordningi (»morda najtehtnejše delo«) njegova pojasnila deloma pre-
široka in deloma preskopa; tudi o pomenu zbirk pesmi ne piše. V
sklepnem ovrednotenju poudari: »T. je začetnik sl. književnosti, s
59
stojno sestavljenih leksikonskih delih za mlade. V literarnem biograf-
skem leksikončku Znani obrazi v majhnem formatu in za mlade bralce
je Berta Golob nanizala gesla o izbranih slovenskih in (ločeno) tujih
pisateljih. V sestavku o Trubarju najprej poudari misel: »Če se Trubar
ne bi bil odločil Slovencem napisati prve knjige, bi bila naša kulturna
in družbenopolitična zgodovina popolnoma drugačna. V krog naro-
dov, ki se izražajo v svojem jeziku, bi bili stopili še pozneje, to pa bi
imelo hude posledice.« Nato navede nekaj temeljnih biografskih
podatkov (brez letnic) in na koncu opozori na biografski roman Mimi
Malenšek Plamenica ter na knjigo Jožeta Javorška o Trubarju v zbirki
Znameniti Slovenci. (Golob, 1960.)
06.03. Mladi vedež, na primer, pa vsebuje tako geslo o Trubarju:
»Trubar Primož je napisal Slovencem leta 1550 prvo slovensko knjigo.
Z drugimi protestanti se je Trubar uprl papeževi cerkvi in prvi dal
Slovencem v njihovem jeziku tiskane knjige. Ni bilo lahko pisati v
jeziku, v katerem dotlej ni nihče pisal. Njegova zasluga je, da smo
Slovenci tedaj dobili svoj črkopis, knjižni jezik in slovensko tiskano
knjigo. Rodil se je 1508 na Raščici pod Turjakom, umrl pa 1586 kot
izgnanec v Derendingenu na Nemškem.« (Mladi vedež, 1961.)
07
Sčasoma so na Slovenskem začela nastajati, deloma po tujih
zgledih, tudi zahtevnejša izvirna splošna ali nacionalna leksikonska
dela. Pri tistih, ki obdelujejo (tudi) književnost in kulturo, njihovi
sestavljalci in pisci seveda niso zaobšli Trubarja.
07.01. Za priročni in zato najširši, zlasti dijaški, študentski in
učiteljski oz. profesorski rabi namenjeni področni leksikon Slovenska
književnost (1982) v zbirki Leksikoni Cankarjeve založbe, se pravi v zbirki
t. i. Sovic, je geslo o Trubarju napisal Jože Rajhman. Geslo je med
najobsežnejšimi v tem leksikonu. Vzporedno z biografskimi podatki
pisec niza podatke in strnjene oznake o knjigah; z njimi podaja
bistvene značilnosti Trubarjevega delovanja, vendar pa so pri Cerkovni
ordningi (»morda najtehtnejše delo«) njegova pojasnila deloma pre-
široka in deloma preskopa; tudi o pomenu zbirk pesmi ne piše. V
sklepnem ovrednotenju poudari: »T. je začetnik sl. književnosti, s
59
