Page 57 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 57
DU[AN VOGLAR
temelji na Trubarjevih prevodih in so jo uporabljali poznejši pre-
vajalci, tudi katoliški, je Trubarjev jezik še danes del slovenskega
duhovnega bogastva.« Kot vir za vpogled v Trubarjeva besedila navaja
Ruplov izbor Slovenski protestantski pisci, kot literaturo pa Ivana Gra-
fenauerja, Franja Bučarja (Stanojevič, 1929) in Ruplov uvod v izbor
besedil. (Italiana, 1937: 421.)
04.05. Naslednji slovenski leksikonski pisec je bil Josip Turk,
profesor na ljubljanski Teološki fakulteti. Napisal je geslo o Trubarju
za obsežni specializirani teološki in cerkveni Lexikon für Theologie und
Kirche (1938). Njegov sestavek v 10. zvezku je zelo dober, s stvarnimi
podatki (kraji, letnice, službe) opremljen in na najnovejše raziskave
(F. Kidrič) oprt strnjen pregled Trubarjevega šolanja – tudi »pri
humanistu škofu Petru Bonomu« – in službovanja; v oklepaju ob
službi superintendenta 1561–65 bi lahko namesto nejasnega in zava-
jajočega pojasnila »trikrat navzoč v deželi« bilo zapisano na primer
»organiziral Cerkev in šolo«. Našteje začetne vplive na Trubarjeve
religiozne nazore: »1524/25 Parafraze Erazma Rotterdamskega, od
1532 Bullingerjevi in Pelikanovi komentarji, od 1540/42 Kalvinova
Institutio«. Nadaljnji teološki razvoj pokaže s podatkoma, da je kot
begunec na Nemškem »želel na svoje rojake pisno vplivati v lute-
ranskem smislu« in da knjiga Articuli iz 1562 združuje »augsburško,
württemberško in saško veroizpoved«. Pri knjigah navede, da je
Trubarjev katekizem (zapiše letnico 1551) »prva v slov. jeziku natis-
njena knjiga« in da je »od 1555 objavljal v slov. prevodu dele Nove
zaveze, 1582 celo Novo zavezo v 2 delih«. V naštevanju drugih knjig
se osredotoči na najpomembnejše: poleg Articulov »1564 cerkveni red,
1566 psalter« in Luthrova Hišna postilla (po tem merilu pa bi lahko
omenil še pesmarice in abecednik). Geslo žal ne omenja Trubarjeve
vloge v biblijskem zavodu v Urachu. V izboru literature o Trubarju so
govor Andreaeja, Elzejeva objava Trubarjevih pisem, Trubarjev zbor-
nik 1908, dve Kidričevi razpravi. (LThK 1938: 310–311.) Turkov
sestavek je po 60 letih deloma prevzela Deutsche biographische Enzy-
klopedie (DBE, 1999: 99–100; gl. spodaj).
04.06. V času med vojnama je bil Slovencem na voljo nov češki
splošni leksikon z naslovom Masarykův slovník naučný (7 zvezkov).
Geslo v 7. zvezku je seveda zelo kratko (v prevodu razvezujem ured-
55
temelji na Trubarjevih prevodih in so jo uporabljali poznejši pre-
vajalci, tudi katoliški, je Trubarjev jezik še danes del slovenskega
duhovnega bogastva.« Kot vir za vpogled v Trubarjeva besedila navaja
Ruplov izbor Slovenski protestantski pisci, kot literaturo pa Ivana Gra-
fenauerja, Franja Bučarja (Stanojevič, 1929) in Ruplov uvod v izbor
besedil. (Italiana, 1937: 421.)
04.05. Naslednji slovenski leksikonski pisec je bil Josip Turk,
profesor na ljubljanski Teološki fakulteti. Napisal je geslo o Trubarju
za obsežni specializirani teološki in cerkveni Lexikon für Theologie und
Kirche (1938). Njegov sestavek v 10. zvezku je zelo dober, s stvarnimi
podatki (kraji, letnice, službe) opremljen in na najnovejše raziskave
(F. Kidrič) oprt strnjen pregled Trubarjevega šolanja – tudi »pri
humanistu škofu Petru Bonomu« – in službovanja; v oklepaju ob
službi superintendenta 1561–65 bi lahko namesto nejasnega in zava-
jajočega pojasnila »trikrat navzoč v deželi« bilo zapisano na primer
»organiziral Cerkev in šolo«. Našteje začetne vplive na Trubarjeve
religiozne nazore: »1524/25 Parafraze Erazma Rotterdamskega, od
1532 Bullingerjevi in Pelikanovi komentarji, od 1540/42 Kalvinova
Institutio«. Nadaljnji teološki razvoj pokaže s podatkoma, da je kot
begunec na Nemškem »želel na svoje rojake pisno vplivati v lute-
ranskem smislu« in da knjiga Articuli iz 1562 združuje »augsburško,
württemberško in saško veroizpoved«. Pri knjigah navede, da je
Trubarjev katekizem (zapiše letnico 1551) »prva v slov. jeziku natis-
njena knjiga« in da je »od 1555 objavljal v slov. prevodu dele Nove
zaveze, 1582 celo Novo zavezo v 2 delih«. V naštevanju drugih knjig
se osredotoči na najpomembnejše: poleg Articulov »1564 cerkveni red,
1566 psalter« in Luthrova Hišna postilla (po tem merilu pa bi lahko
omenil še pesmarice in abecednik). Geslo žal ne omenja Trubarjeve
vloge v biblijskem zavodu v Urachu. V izboru literature o Trubarju so
govor Andreaeja, Elzejeva objava Trubarjevih pisem, Trubarjev zbor-
nik 1908, dve Kidričevi razpravi. (LThK 1938: 310–311.) Turkov
sestavek je po 60 letih deloma prevzela Deutsche biographische Enzy-
klopedie (DBE, 1999: 99–100; gl. spodaj).
04.06. V času med vojnama je bil Slovencem na voljo nov češki
splošni leksikon z naslovom Masarykův slovník naučný (7 zvezkov).
Geslo v 7. zvezku je seveda zelo kratko (v prevodu razvezujem ured-
55
