Page 58 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 58
S SIMPOZIJEV 2008
niške okrajšave): »Trubar Primož (Primus Truber), (1508–1586),
slovenski verski reformator na Kranjskem in pisatelj. Kot kanonik v
Ljubljani je bil 1547 zaradi protestantske agitacije izgnan in se je
zatekel na Nemško, kjer je dal slovensko natisniti biblijske in druge
verske spise; tako je uvedel slovenski knjižni jezik. 1561 se je vrnil v
Ljubljano in ustanovil tam protestantsko versko občino, 1565 bil
znova pregnan in postal 1567 župnik v Derendingenu.« Piscu se je
kar posrečilo, da je na omejeni prostor zbral bistvene podatke; moral
pa bi pripisati letnico začetka slovenskega knjižnega jezika in name-
sto »protestantsko občino« bi lahko zapisal »protestantsko Cerkev«.
(Masarýk, 1933: 370.)
05
Po drugi svetovni vojni je v slovenščini izšlo kar nekaj bolj ali manj
obsežnih splošnih leksikonov in enciklopedij; nastali so s prevajanjem
ali prirejanjem tujih priročnikov in z dodajanjem t. i. slovenskega
deleža. Zaradi vnaprej omejenega obsega je pri tako nastalih leksi-
konskih oz. enciklopedijskih geslih o Trubarju opazno krčenje in
izločanje možnih informacij, ki pa ni zmeraj posrečeno in bi lahko
bilo tudi ob spoštovanju prostorskega okvira drugačno. Na primer:
neuporabna nedoločna navedba »več let« vsebuje prav toliko tiskar-
skih znakov kot jasni podatek »1561–65«.
05.01. Za Leksikon Cankarjeve založbe (v enem zvezku, predelan po
leksikonu Volksbrockhaus in temeljito dopolnjen) je značilno, da je od
leta 1973 doživel več izdaj in dodelav, nazadnje kot Leksikon Sova. V 3.
izdaji (1994) so po uvodni oznaki »začetnik sl. književnosti« v pre-
gledu Trubarjevega delovanja (z nekaterimi letnicami) navedeni vsi
nemški kraji, od slovenskih pa, čudno, le Ljubljana; bivanje pri
Bonomu v Trstu ni omenjeno, je pa povedano: »Sprva pod vplivom
švic. reformatorjev, nato luteranec.« Pri navajanju izbranih knjig z
letnicami je nesorazmeren del prostora odmerjen katekizmom, od
svetopisemskih prevodov (s pripisano pomembno letnico »od 1555«)
je navedena le izdaja vse Nove zaveze z letnico »1582«, omenjene so
pesmi, pomen Cerkovne ordninge (navedena kot Slovenska cerkovna
ordninga) pa je dobro poudarjen z oznako »zamisel organizacije sl.
56
niške okrajšave): »Trubar Primož (Primus Truber), (1508–1586),
slovenski verski reformator na Kranjskem in pisatelj. Kot kanonik v
Ljubljani je bil 1547 zaradi protestantske agitacije izgnan in se je
zatekel na Nemško, kjer je dal slovensko natisniti biblijske in druge
verske spise; tako je uvedel slovenski knjižni jezik. 1561 se je vrnil v
Ljubljano in ustanovil tam protestantsko versko občino, 1565 bil
znova pregnan in postal 1567 župnik v Derendingenu.« Piscu se je
kar posrečilo, da je na omejeni prostor zbral bistvene podatke; moral
pa bi pripisati letnico začetka slovenskega knjižnega jezika in name-
sto »protestantsko občino« bi lahko zapisal »protestantsko Cerkev«.
(Masarýk, 1933: 370.)
05
Po drugi svetovni vojni je v slovenščini izšlo kar nekaj bolj ali manj
obsežnih splošnih leksikonov in enciklopedij; nastali so s prevajanjem
ali prirejanjem tujih priročnikov in z dodajanjem t. i. slovenskega
deleža. Zaradi vnaprej omejenega obsega je pri tako nastalih leksi-
konskih oz. enciklopedijskih geslih o Trubarju opazno krčenje in
izločanje možnih informacij, ki pa ni zmeraj posrečeno in bi lahko
bilo tudi ob spoštovanju prostorskega okvira drugačno. Na primer:
neuporabna nedoločna navedba »več let« vsebuje prav toliko tiskar-
skih znakov kot jasni podatek »1561–65«.
05.01. Za Leksikon Cankarjeve založbe (v enem zvezku, predelan po
leksikonu Volksbrockhaus in temeljito dopolnjen) je značilno, da je od
leta 1973 doživel več izdaj in dodelav, nazadnje kot Leksikon Sova. V 3.
izdaji (1994) so po uvodni oznaki »začetnik sl. književnosti« v pre-
gledu Trubarjevega delovanja (z nekaterimi letnicami) navedeni vsi
nemški kraji, od slovenskih pa, čudno, le Ljubljana; bivanje pri
Bonomu v Trstu ni omenjeno, je pa povedano: »Sprva pod vplivom
švic. reformatorjev, nato luteranec.« Pri navajanju izbranih knjig z
letnicami je nesorazmeren del prostora odmerjen katekizmom, od
svetopisemskih prevodov (s pripisano pomembno letnico »od 1555«)
je navedena le izdaja vse Nove zaveze z letnico »1582«, omenjene so
pesmi, pomen Cerkovne ordninge (navedena kot Slovenska cerkovna
ordninga) pa je dobro poudarjen z oznako »zamisel organizacije sl.
56
