Page 66 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 66
S SIMPOZIJEV 2008
slovenskega knjižnega jezika in teološkega izrazja. Po Rajhmanovih
poudarkih je Trubar s svojim opusom »uvrstil slov. narod med
evropske«, »odkril sposobnost sloven., da se izrazi tudi v pisani
besedi,« zgradil temelje za rast slovenstva ter »ustvaril zanj značilno
slov. pot v protestantizem in v tem pokazal svojo genialnost; izrazila
se je v sprejemanju tujih vzorcev na njemu lasten način«; njegovo
»delo je edinstveno v slov. kulturni in polit. zgodovini«. Na koncu
članka našteva Rajhman v poltretjem stolpcu izbor strokovnih spisov
o Trubarju in v enem stolpcu sočasne in poznejše upodobitve Tru-
barja. (SBL, 1982: 206–225.)
08.03. Ob SBL moramo upoštevati tudi obsežno geslo (ok. 10 300
znakov) o Trubarju v 16. snopiču Primorskega slovenskega biografskega
leksikona (1990); napisal ga je Martin Jevnikar. V uvodu je napovedal,
da se bo omejil le na Trubarjevo delovanje na Primorskem, vendar je,
opirajoč se predvsem na Ruplovo monografijo in Rajhmanov članek
v SBL, napisal celovito in strokovno trdno predstavitev Trubarja,
seveda s poudarkom na njegovih primorskih obdobjih (3 bivanja
v Trstu pri škofu Bonomu, štirinajstdnevno pridiganje na Gori-
škem 1563). Dodal je tudi izbor iz literature o Trubarju. (PSBL, 1990:
72–74.)
08.04. Geslo o Trubarju (ok. 34 500 znakov, 20 ilustracij, 6,5
knjižnih strani) v 13. knjigi Enciklopedije Slovenije sodi med najobsež-
nejša biografska gesla te enciklopedije; napisal ga je Igor Grdina. Na
podlagi svojih novih vrednotenj dotedanjih dognanj in ocen suvereno
umešča Trubarja v širši prostorski, časovni in idejni okvir. Sledi
metodi hkratnega celovitega opisovanja posameznih faz (življenje,
dejavnost, objavljene knjige) po časovnem zaporedju. Vanj vpleta
konkretne podatke o Trubarjevih stikih z evropskimi humanističnimi
in reformacijskimi gibanji, o njegovem opiranju na posamezne refor-
macijske teologe, o vpletenosti v utrjevanje določene smeri evangeli-
čanstva, o hkratni samosvojosti njegove teologije, o navezavah na
prepletanje evropskih političnih silnic in o vlogi pri izdelavi pro-
testantskih knjig v glagolici in cirilici za balkanske dežele. Grdina
opozarja na Trubarjevo ponosno zavedanje, da se slovenščina pred
njim ni pisala v knjigah, in o njegovem knjižnem jeziku med drugim
navaja: »T., ki ni poznal v srednjem veku sporadično nastalih roko-
64
slovenskega knjižnega jezika in teološkega izrazja. Po Rajhmanovih
poudarkih je Trubar s svojim opusom »uvrstil slov. narod med
evropske«, »odkril sposobnost sloven., da se izrazi tudi v pisani
besedi,« zgradil temelje za rast slovenstva ter »ustvaril zanj značilno
slov. pot v protestantizem in v tem pokazal svojo genialnost; izrazila
se je v sprejemanju tujih vzorcev na njemu lasten način«; njegovo
»delo je edinstveno v slov. kulturni in polit. zgodovini«. Na koncu
članka našteva Rajhman v poltretjem stolpcu izbor strokovnih spisov
o Trubarju in v enem stolpcu sočasne in poznejše upodobitve Tru-
barja. (SBL, 1982: 206–225.)
08.03. Ob SBL moramo upoštevati tudi obsežno geslo (ok. 10 300
znakov) o Trubarju v 16. snopiču Primorskega slovenskega biografskega
leksikona (1990); napisal ga je Martin Jevnikar. V uvodu je napovedal,
da se bo omejil le na Trubarjevo delovanje na Primorskem, vendar je,
opirajoč se predvsem na Ruplovo monografijo in Rajhmanov članek
v SBL, napisal celovito in strokovno trdno predstavitev Trubarja,
seveda s poudarkom na njegovih primorskih obdobjih (3 bivanja
v Trstu pri škofu Bonomu, štirinajstdnevno pridiganje na Gori-
škem 1563). Dodal je tudi izbor iz literature o Trubarju. (PSBL, 1990:
72–74.)
08.04. Geslo o Trubarju (ok. 34 500 znakov, 20 ilustracij, 6,5
knjižnih strani) v 13. knjigi Enciklopedije Slovenije sodi med najobsež-
nejša biografska gesla te enciklopedije; napisal ga je Igor Grdina. Na
podlagi svojih novih vrednotenj dotedanjih dognanj in ocen suvereno
umešča Trubarja v širši prostorski, časovni in idejni okvir. Sledi
metodi hkratnega celovitega opisovanja posameznih faz (življenje,
dejavnost, objavljene knjige) po časovnem zaporedju. Vanj vpleta
konkretne podatke o Trubarjevih stikih z evropskimi humanističnimi
in reformacijskimi gibanji, o njegovem opiranju na posamezne refor-
macijske teologe, o vpletenosti v utrjevanje določene smeri evangeli-
čanstva, o hkratni samosvojosti njegove teologije, o navezavah na
prepletanje evropskih političnih silnic in o vlogi pri izdelavi pro-
testantskih knjig v glagolici in cirilici za balkanske dežele. Grdina
opozarja na Trubarjevo ponosno zavedanje, da se slovenščina pred
njim ni pisala v knjigah, in o njegovem knjižnem jeziku med drugim
navaja: »T., ki ni poznal v srednjem veku sporadično nastalih roko-
64
