Page 65 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 65
DU[AN VOGLAR
janje in prirejanje postil, pisanje teoloških besedil, oblikovanje vero-
izpovednih izhodišč slovenske protestantske Cerkve, pomen Cerkovne
ordninge (navedena kot »Slovenska cerkovna ordninga«) in skrb za
tiskanje verskih knjig v glagolici in cirilici. V sklepnem delu članka
poudarja, da je Trubar pomemben »predvsem kot pisec prvih knjig v
slovenščini, kot utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in sploh
slovenske knjižne kulturne tradicije«, da je bilo njegovo književniško
delovanje »reformnoverskega, religioznovzgojnega in prosvetnega
značaja«, a da se je izkazal tudi kot »nadarjen oblikovalec pisane
besede«, začetnik slovenskega umetnega pesništva in pisec nastavkov
pripovedništva. Posebej poudarja Trubarjevo zahtevo po osnovnem
izobraževanju dečkov in deklic tudi iz najnižje družbene plasti ter
zasluge za stanovsko šolo in študij kranjskih mladeničev na univerzi
v Tübingenu. V tako obsežno besedilo bi Koruza zlahka dodal, na
primer, opozorilo na Trubarjevo uvedbo humanistične pisave oz.
latinice, znameniti nagovor »vsem Slovencom« ali »Lubi Slovenci«
kot poimenovanje narodnostne pripadnosti ter željo, da bi njegove
knjige razumeli na širšem narodnostnem ozemlju in ne le v deželi
Kranjski. V razdelku za literaturo Koruza navaja pogrebni govor
Jakoba Andreaeja ter dela Elzeja, Kidriča in Rupla. Geslo je oprem-
ljeno s portretno grafiko. (EJ, 1971: 380–381.)
08.02. Članek o Trubarju v 13. zvezku (1982) Slovenskega biograf-
skega leksikona je veliko obsežnejši (ok. 113 000 znakov ali 3,8 avtorske
pole, v knjigi 38 stolpcev) od gesel v jugoslovanski in slovenski
enciklopediji. V prvih 10 stolpcih njegov pisec Jože Rajhman natanč-
no oriše Trubarjevo izobraževanje in nato delovanje; sproti kritično
pretresa dotlej objavljene podatke in jasno opiše tudi zapleteno
obdobje 1561–62. V nadaljnjih 16 stolpcih podrobno razgrne Trubar-
jevo književno delo. Za vsako oštevilčeno knjižno enoto (skupaj 26
enot) navede vse bibliografske podatke ter prikaže njeno vsebino,
okoliščine njenega nastajanja, vire zanjo in njen pomen; pojasni tudi
rabo naslova Cerkovna ordninga. V zadnjem delu gesla Rajhman govori
o Trubarjevem verskem in kulturnem programu, med drugim o
njegovem sprejemanju vplivov humanizma, zahtevah za šolanje mla-
dine vseh stanov, uveljavljanju slovenskih cerkvenih pesmi, značilno-
stih teologije, odnosu do stanja v družbeni ureditvi, oblikovanju
63
janje in prirejanje postil, pisanje teoloških besedil, oblikovanje vero-
izpovednih izhodišč slovenske protestantske Cerkve, pomen Cerkovne
ordninge (navedena kot »Slovenska cerkovna ordninga«) in skrb za
tiskanje verskih knjig v glagolici in cirilici. V sklepnem delu članka
poudarja, da je Trubar pomemben »predvsem kot pisec prvih knjig v
slovenščini, kot utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in sploh
slovenske knjižne kulturne tradicije«, da je bilo njegovo književniško
delovanje »reformnoverskega, religioznovzgojnega in prosvetnega
značaja«, a da se je izkazal tudi kot »nadarjen oblikovalec pisane
besede«, začetnik slovenskega umetnega pesništva in pisec nastavkov
pripovedništva. Posebej poudarja Trubarjevo zahtevo po osnovnem
izobraževanju dečkov in deklic tudi iz najnižje družbene plasti ter
zasluge za stanovsko šolo in študij kranjskih mladeničev na univerzi
v Tübingenu. V tako obsežno besedilo bi Koruza zlahka dodal, na
primer, opozorilo na Trubarjevo uvedbo humanistične pisave oz.
latinice, znameniti nagovor »vsem Slovencom« ali »Lubi Slovenci«
kot poimenovanje narodnostne pripadnosti ter željo, da bi njegove
knjige razumeli na širšem narodnostnem ozemlju in ne le v deželi
Kranjski. V razdelku za literaturo Koruza navaja pogrebni govor
Jakoba Andreaeja ter dela Elzeja, Kidriča in Rupla. Geslo je oprem-
ljeno s portretno grafiko. (EJ, 1971: 380–381.)
08.02. Članek o Trubarju v 13. zvezku (1982) Slovenskega biograf-
skega leksikona je veliko obsežnejši (ok. 113 000 znakov ali 3,8 avtorske
pole, v knjigi 38 stolpcev) od gesel v jugoslovanski in slovenski
enciklopediji. V prvih 10 stolpcih njegov pisec Jože Rajhman natanč-
no oriše Trubarjevo izobraževanje in nato delovanje; sproti kritično
pretresa dotlej objavljene podatke in jasno opiše tudi zapleteno
obdobje 1561–62. V nadaljnjih 16 stolpcih podrobno razgrne Trubar-
jevo književno delo. Za vsako oštevilčeno knjižno enoto (skupaj 26
enot) navede vse bibliografske podatke ter prikaže njeno vsebino,
okoliščine njenega nastajanja, vire zanjo in njen pomen; pojasni tudi
rabo naslova Cerkovna ordninga. V zadnjem delu gesla Rajhman govori
o Trubarjevem verskem in kulturnem programu, med drugim o
njegovem sprejemanju vplivov humanizma, zahtevah za šolanje mla-
dine vseh stanov, uveljavljanju slovenskih cerkvenih pesmi, značilno-
stih teologije, odnosu do stanja v družbeni ureditvi, oblikovanju
63
