Page 62 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 62
S SIMPOZIJEV 2008
svojimi deli je utemeljil sl. protest. misel in pokazal, da je sl. narod
sposoben živeti v družbi kult. evr. narodov. Z njim je reformacija
dobila narodnostne oblikovalne prvine, njen pomen v zgod. sl. naroda
pa je neprecenljiv.« O slogu pisanja v slovenščini in nemščini meni:
»Njegov slog krepak, nazoren, včasih šegav in retoričen; zlasti razvi-
den je v predgovorih in pismih, ponekod se povzpne do žive pripovedi;
te odlomke lahko štejemo za zač. sl. esejistike in lit. opisa.« Geslu
dodaja izbor Trubarjevih bibliografskih enot. (SK, 1982: 368–369.)
07.02. V 2. izdaji leksikona Slovenska književnost (1996), tokrat v
zbirki Sopotnik, je v celoti objavljen Rajhmanov sestavek iz 1. izdaje; z
napačnim popravkom tiskarske napake v 1. izdaji pa je nastala ob
uraškem zavodu napačna trditev »T. ni ravnatelj« (namesto »T. nj.
[njegov] ravnatelj«). Novost je izbor literature o Trubarju. (SK 1996:
481–482.)
07.03. V priročniku z udarnim naslovom Veliki svetovni biografski
leksikon in podnaslovom Osebnosti, ki so oblikovale našo civilizacijo Igorja
Antiča je Trubar na začetku gesla označen kot »protest. reformator
in pisec«, v osrednjem delu pa tudi kot »utemeljitelj sl. knjiž. jezika,
prvi sl. pisatelj, pomemben prevajalec in ustanovitelj sl. protest.
Cerkve«; navedeno je še, da se je ukvarjal »tudi z organizacijo šolstva«
in da je »v Nemčiji pomagal pri pisanju in tiskanju hrv. knjig«. Pravkar
citirana informacija o hrvaških knjigah ne zadene resnice (v geslu je
pred tem pravilno navedeno, da je bil »vodja biblijskega zavoda« v
Urachu), nedomišljeno pa je sporočilo stavka: »V skladu s protest.
stališčem o razumljivosti Sv. pisma kot gl. teol. vira za vsakega vernika
je izdal prve knjige v sl. jeziku (…).« Prvi del gesla podrobno navaja
kraje Trubarjevega šolanja in delovanja (z večinoma točnimi letni-
cami, z nekaj napačnimi navedbami službenih položajev), manjka pa
podatek o izgonu 1565. Na koncu gesla je navedenih 10 Trubarjevih
knjig z letnicami; v tem izboru ni nobene pesmarice, katero od knjig
pa bi lahko spodrinil Ta evangeli svetiga Matevža (1555), ker pomeni
začetek prevajanja Biblije v slovenščino. (Antič, 2002: 1112–1113.)
07.04. Geslo o Trubarju v tridelnem splošnem Slovenskem velikem
leksikonu (2003–2005) po obsegu nikakor ne izstopa. Po oznaki v
zaglavju – »Slov. prevajalec, pesnik, pisatelj; protest. pridigar.« – in
podrobni navedbi krajev šolanja je delovanje orisano, najbrž zaradi
60
svojimi deli je utemeljil sl. protest. misel in pokazal, da je sl. narod
sposoben živeti v družbi kult. evr. narodov. Z njim je reformacija
dobila narodnostne oblikovalne prvine, njen pomen v zgod. sl. naroda
pa je neprecenljiv.« O slogu pisanja v slovenščini in nemščini meni:
»Njegov slog krepak, nazoren, včasih šegav in retoričen; zlasti razvi-
den je v predgovorih in pismih, ponekod se povzpne do žive pripovedi;
te odlomke lahko štejemo za zač. sl. esejistike in lit. opisa.« Geslu
dodaja izbor Trubarjevih bibliografskih enot. (SK, 1982: 368–369.)
07.02. V 2. izdaji leksikona Slovenska književnost (1996), tokrat v
zbirki Sopotnik, je v celoti objavljen Rajhmanov sestavek iz 1. izdaje; z
napačnim popravkom tiskarske napake v 1. izdaji pa je nastala ob
uraškem zavodu napačna trditev »T. ni ravnatelj« (namesto »T. nj.
[njegov] ravnatelj«). Novost je izbor literature o Trubarju. (SK 1996:
481–482.)
07.03. V priročniku z udarnim naslovom Veliki svetovni biografski
leksikon in podnaslovom Osebnosti, ki so oblikovale našo civilizacijo Igorja
Antiča je Trubar na začetku gesla označen kot »protest. reformator
in pisec«, v osrednjem delu pa tudi kot »utemeljitelj sl. knjiž. jezika,
prvi sl. pisatelj, pomemben prevajalec in ustanovitelj sl. protest.
Cerkve«; navedeno je še, da se je ukvarjal »tudi z organizacijo šolstva«
in da je »v Nemčiji pomagal pri pisanju in tiskanju hrv. knjig«. Pravkar
citirana informacija o hrvaških knjigah ne zadene resnice (v geslu je
pred tem pravilno navedeno, da je bil »vodja biblijskega zavoda« v
Urachu), nedomišljeno pa je sporočilo stavka: »V skladu s protest.
stališčem o razumljivosti Sv. pisma kot gl. teol. vira za vsakega vernika
je izdal prve knjige v sl. jeziku (…).« Prvi del gesla podrobno navaja
kraje Trubarjevega šolanja in delovanja (z večinoma točnimi letni-
cami, z nekaj napačnimi navedbami službenih položajev), manjka pa
podatek o izgonu 1565. Na koncu gesla je navedenih 10 Trubarjevih
knjig z letnicami; v tem izboru ni nobene pesmarice, katero od knjig
pa bi lahko spodrinil Ta evangeli svetiga Matevža (1555), ker pomeni
začetek prevajanja Biblije v slovenščino. (Antič, 2002: 1112–1113.)
07.04. Geslo o Trubarju v tridelnem splošnem Slovenskem velikem
leksikonu (2003–2005) po obsegu nikakor ne izstopa. Po oznaki v
zaglavju – »Slov. prevajalec, pesnik, pisatelj; protest. pridigar.« – in
podrobni navedbi krajev šolanja je delovanje orisano, najbrž zaradi
60
