Page 69 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 69
DU[AN VOGLAR
idej ter mu posvetil veliko pozornost«, in nato opisuje posamezne
Trubarjeve knjige s pesmimi. Glede napevov, zapisanih z menzuralno
notacijo, meni: »Melodije za svoje pesmi je jemal iz ljudske glasbe in
tujih virov, ni pa izključeno, da je nekatere sam skomponiral.« Pojas-
njuje Trubarjevo prilagajanje besedila privzetemu napevu, navaja, da
je v določilih o bogoslužju v Cerkovni ordningi ohranil poleg sloven-
skega in nemškega petja tudi latinsko, in opiše njegov pomen: »Tru-
barjeva cerkvena pesmarica, v kateri je ohranjen del srednjeveškega
slovenskega cerkvenega repertoarja, je veliko […] prispevala k razvoju
in širjenju slovenske pesmi v 16. st.« (LJM 1984, 476.)
09.07. Mala enciklopedija (3 zvezki) razumljivo vsebuje le kratko
geslo, ki označi Trubarja za »očeta slovenske knjige« in med drugim
pojasni, da je »izdal prvo tiskano knjigo v slovenščini 1551. leta, pisal
večinoma za verske namene, vendar pa je s svojim delom, ob delu
svojih sodelavcev […] zelo veliko storil za slovensko književnost« in
da so »njegove knjige utemeljile knjižni jezik in književnost pri
Slovencih« (Mala, 1986: 636).
Leksikoni in enciklopedije v drugih državah obravnavajo Trubarja
– če ga vključijo – z gesli zelo različnega obsega in različne strokovne
kakovosti. Na primer:
09.08. Bol’šaja sovetskaja enciklopedija (1956) v kratkem geslu naniza
najnujnejše podatke (z dvema pomanjkljivostma): »Začetnik sloven-
ske literature. T., eden izmed pridigarjev protestantizma v Sloveniji,
je izdal v slovenščini ’Abecednik in katekizem’ (1551), prevedel ’Novo
zavezo’ (2 zv., 1557–60), Luthrova dela ’Postila’; napisal vrsto cerkve-
nih pesmi. V začetku 17. st. je bil protestantizem v Sloveniji zatrt in T.
dela sežgana, vendar je njegova dejavnost močno vplivala na nadaljnji
razvoj slovenske nacionalne kulture.« V razdelku za literaturo navede
A. Sokolova in F. Kidriča. (Bol’šaja, 1956.) Manj obsežna Malaja sovet-
skaja enciklopedija (10 zvezkov) pa gesla Trubar nima (Malaja, 1958–60).
09.09. Das Bertelsmann Lexikon (1974) se v skladu s svojo splošno
odločitvijo za kratka gesla omejuje na le nekaj podatkov o delovanju:
»od 1530 začetnik reformacije v Kranjski; zaradi protireformacije
pobegnil v Nem.; njegov prev. NZ (1557–1560) postal temelj slov.
knjižnega jezika.« Letnici ob Novi zavezi nista natančni. (Bertelsmann,
1974: 29.)
67
idej ter mu posvetil veliko pozornost«, in nato opisuje posamezne
Trubarjeve knjige s pesmimi. Glede napevov, zapisanih z menzuralno
notacijo, meni: »Melodije za svoje pesmi je jemal iz ljudske glasbe in
tujih virov, ni pa izključeno, da je nekatere sam skomponiral.« Pojas-
njuje Trubarjevo prilagajanje besedila privzetemu napevu, navaja, da
je v določilih o bogoslužju v Cerkovni ordningi ohranil poleg sloven-
skega in nemškega petja tudi latinsko, in opiše njegov pomen: »Tru-
barjeva cerkvena pesmarica, v kateri je ohranjen del srednjeveškega
slovenskega cerkvenega repertoarja, je veliko […] prispevala k razvoju
in širjenju slovenske pesmi v 16. st.« (LJM 1984, 476.)
09.07. Mala enciklopedija (3 zvezki) razumljivo vsebuje le kratko
geslo, ki označi Trubarja za »očeta slovenske knjige« in med drugim
pojasni, da je »izdal prvo tiskano knjigo v slovenščini 1551. leta, pisal
večinoma za verske namene, vendar pa je s svojim delom, ob delu
svojih sodelavcev […] zelo veliko storil za slovensko književnost« in
da so »njegove knjige utemeljile knjižni jezik in književnost pri
Slovencih« (Mala, 1986: 636).
Leksikoni in enciklopedije v drugih državah obravnavajo Trubarja
– če ga vključijo – z gesli zelo različnega obsega in različne strokovne
kakovosti. Na primer:
09.08. Bol’šaja sovetskaja enciklopedija (1956) v kratkem geslu naniza
najnujnejše podatke (z dvema pomanjkljivostma): »Začetnik sloven-
ske literature. T., eden izmed pridigarjev protestantizma v Sloveniji,
je izdal v slovenščini ’Abecednik in katekizem’ (1551), prevedel ’Novo
zavezo’ (2 zv., 1557–60), Luthrova dela ’Postila’; napisal vrsto cerkve-
nih pesmi. V začetku 17. st. je bil protestantizem v Sloveniji zatrt in T.
dela sežgana, vendar je njegova dejavnost močno vplivala na nadaljnji
razvoj slovenske nacionalne kulture.« V razdelku za literaturo navede
A. Sokolova in F. Kidriča. (Bol’šaja, 1956.) Manj obsežna Malaja sovet-
skaja enciklopedija (10 zvezkov) pa gesla Trubar nima (Malaja, 1958–60).
09.09. Das Bertelsmann Lexikon (1974) se v skladu s svojo splošno
odločitvijo za kratka gesla omejuje na le nekaj podatkov o delovanju:
»od 1530 začetnik reformacije v Kranjski; zaradi protireformacije
pobegnil v Nem.; njegov prev. NZ (1557–1560) postal temelj slov.
knjižnega jezika.« Letnici ob Novi zavezi nista natančni. (Bertelsmann,
1974: 29.)
67
