Page 97 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 97
FRANCKA PREMK
knjig – v Vergerijevem Il Catalogo dei libri – Index librorum prohibitorum
(Katalog knjig – Spisek prepovedanih knjig). Vergerij v njem identi-
ficira F. N. B. kot Francesco Negri Bassanese.38 N. pomeni Negri. S
tem Vergerij sam dokončno razveljavlja možnost, da bi pod kratico
N. v Catechismu 1555 Vergerij poimenoval samega sebe (kot Nostro, tj.
»Naš«) ali Jakoba Andreaeja, ki je bil navzoč pri skupnem priprav-
ljalnem sestanku s Trubarjem in Vergerijem v Ulmu leta 1555.
Najtrdnejše dokazno gradivo za sodelovanje Negrija z Vergerijem
tudi pri pripravljanju kratkih besedil, kot sta katekizem in Ena Molitou
tih Ker∫zhenikou za tisk, je letnica 1549, to pa je čas njunega najtes-
nejšega sodelovanja. Prav v zvezi s tem datumom Ugo Rozzo piše:
»Proti koncu leta 1549 naj bi v Poschiavu izšlel majhen katekizem,
objavljen brez imena avtorja, ki naj bi mu sledila Ena Molitou ...«39
Kratki besedili v pisanju izurjenemu Vergeriju res nista delali naj-
manjših težav,40 a povsem očitno sta Negri in Vergerij posegala drug
drugemu »v pero« in končni izdelek je bil skupen. Le tako je mogoče
razumeti, zakaj je VERGERIUS odtisnil svoj avtorski pečat le pri
slovenskem tekstu, pri italijanskem pa ni bil nikjer naveden. Trubar
je bil v Vergerijevih očeh le začetnik, ki se svojemu avtorstvu brez
težave lahko odreče, Vergeriju, svojemu velikemu dobrotniku, v prid.
To pa poleg razhajanj obeh piscev zaradi trdnega stališča o individual-
nosti slovenskega jezika (Trubar) in skupne južnoslovanske jezikovne
podstave ciljnega jezika, v katerega naj bi Trubar prevajal (Vergerij),
poleg Vergerijeve oholosti ni bil glavni razlog za Trubarjevo užalje-
nost. Trubar ni bil ozkosrčnega značaja.
Globje razloge za očitno nesoglasje, do katerega je moralo priti
med Trubarjem in Vergerijem že pri slovenjenju besedila Ena Molitou
tih Ker∫zhenikou 1555, je mogoče najti pri jezikovni analizi tega slo-
venskega besedila. Prevod je Trubarjev, o tem ni nikakršnega dvoma.
FToda v njem so napake sklona, kot »utim vezhni uitlobi, prebiuash«
38 F. N. B. pomeni Francesco Negro Bassanese: »… jo bom razgalil jaz, to šifro.
Francesco Negro Bassanese pomenijo te tri črke. On mi je dal dovoljenje, da
to pojasnim.« (Barbieri, 2000: 242.)
39 Rozzo, 2000: 143.
40 Prim. Rozzo, 2000: 144.
95
knjig – v Vergerijevem Il Catalogo dei libri – Index librorum prohibitorum
(Katalog knjig – Spisek prepovedanih knjig). Vergerij v njem identi-
ficira F. N. B. kot Francesco Negri Bassanese.38 N. pomeni Negri. S
tem Vergerij sam dokončno razveljavlja možnost, da bi pod kratico
N. v Catechismu 1555 Vergerij poimenoval samega sebe (kot Nostro, tj.
»Naš«) ali Jakoba Andreaeja, ki je bil navzoč pri skupnem priprav-
ljalnem sestanku s Trubarjem in Vergerijem v Ulmu leta 1555.
Najtrdnejše dokazno gradivo za sodelovanje Negrija z Vergerijem
tudi pri pripravljanju kratkih besedil, kot sta katekizem in Ena Molitou
tih Ker∫zhenikou za tisk, je letnica 1549, to pa je čas njunega najtes-
nejšega sodelovanja. Prav v zvezi s tem datumom Ugo Rozzo piše:
»Proti koncu leta 1549 naj bi v Poschiavu izšlel majhen katekizem,
objavljen brez imena avtorja, ki naj bi mu sledila Ena Molitou ...«39
Kratki besedili v pisanju izurjenemu Vergeriju res nista delali naj-
manjših težav,40 a povsem očitno sta Negri in Vergerij posegala drug
drugemu »v pero« in končni izdelek je bil skupen. Le tako je mogoče
razumeti, zakaj je VERGERIUS odtisnil svoj avtorski pečat le pri
slovenskem tekstu, pri italijanskem pa ni bil nikjer naveden. Trubar
je bil v Vergerijevih očeh le začetnik, ki se svojemu avtorstvu brez
težave lahko odreče, Vergeriju, svojemu velikemu dobrotniku, v prid.
To pa poleg razhajanj obeh piscev zaradi trdnega stališča o individual-
nosti slovenskega jezika (Trubar) in skupne južnoslovanske jezikovne
podstave ciljnega jezika, v katerega naj bi Trubar prevajal (Vergerij),
poleg Vergerijeve oholosti ni bil glavni razlog za Trubarjevo užalje-
nost. Trubar ni bil ozkosrčnega značaja.
Globje razloge za očitno nesoglasje, do katerega je moralo priti
med Trubarjem in Vergerijem že pri slovenjenju besedila Ena Molitou
tih Ker∫zhenikou 1555, je mogoče najti pri jezikovni analizi tega slo-
venskega besedila. Prevod je Trubarjev, o tem ni nikakršnega dvoma.
FToda v njem so napake sklona, kot »utim vezhni uitlobi, prebiuash«
38 F. N. B. pomeni Francesco Negro Bassanese: »… jo bom razgalil jaz, to šifro.
Francesco Negro Bassanese pomenijo te tri črke. On mi je dal dovoljenje, da
to pojasnim.« (Barbieri, 2000: 242.)
39 Rozzo, 2000: 143.
40 Prim. Rozzo, 2000: 144.
95
