Page 95 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 95
FRANCKA PREMK
do novih predvidevanj: ali je Ena Molitou tih Ker∫zhenikou (1555) tudi
Negrijevo delo, se pravi, delo, v katerega je vsaj avtorsko posegel, če
ga že ni napisal? Kot nakazujejo literarnozgodovinska pa tudi jeziko-
slovna dejstva, je bilo to delo, ki ga je Trubar prevajal, a je njegov
podpis izostal, po vsej verjetnosti tudi jabolko spora med njim in
Vergerijem, saj je pod Eno molitou 1555 z velikimi črkami zapisan samo
VERGERIUS, a tudi to le pri slovenskem tekstu. Zakaj? Zakaj ni
Vergerij podpisan tudi pod italijanskim vzporednim besedilom? Ali
je s tem res hotel prikazati svojo gorečnost za slovenske tiske ali svoj
velik prispevek k slovenskemu prevodu?
V času skupnega bivanja v Chiavenni sta Vergerij in Negri v celoti
združevala svoja prizadevanja in sta bila pobudnika istih refor-
macijskih tiskov. Negri in Vergerij sta si svoja dela v švicarskem
pregnanstvu medsebojno prevajala: povečini je Negri prevajal Verge-
rijeva latinska dela v italijanščino, pa tudi obratno. Tako govori vse v
prid temu, da sta tudi to delo z Vergerijem napisala skupaj oziroma
da je Negri Vergerijevemu izdelku dodal še svoj bistveni vsebinski
delež. Hudo preganjani Negri verjetno v tem tisku ni poimenovan
niti z inicialko N., kot je pri katekizmu 1555. Morda zaradi hude
ogroženosti. Tudi za to hipotezo govorijo ugotovljena dejstva.
Številni Negrijevi anonimni, a dokazljivi prevodi Vergerijevih
italianskih spisov v latinščino so potekali v znamenju njunega tesnega
prijateljstva. O prijateljih in bratih priča zapis »Ty Vashi Slushabniki
inu Bratie« in »N. V. T.« v Catechismu 1555.29
Edoardo Barbieri domneva, da je medsebojno ustvarjalno sodelo-
vanje med Negrijem in Vergerijem dobilo neslutene razsežnosti:
Francesco Negri je prevajal tudi Vergerijeva latinska dela iz latinščine
nazaj v italijanščino. Vsaj pri enem, spisu De Gregorio Papa, naj bi bilo
gotovo tako: »Negri naj bi bil prevajalec latinskega besedila De
Gregorio Papa v italijanščino«.30
29 »Tutti cioè leggevano molto, condividendo per anni le stesse opere e
parlandone tanto e spesso avevano duque una sensibilità religiosa comune,
avanzavano le stesse critiche alle pratiche tradizionali, aderivano agli stessi
fondamenti teologici.« (Del Col, 1998: CCIX.)
30 »... il Negri sia stato il traduttore in italiano di uno scritto latino Del Vergerio,
il De Gregorio Papa.« (Barbieri, 2000: 245.)
93
do novih predvidevanj: ali je Ena Molitou tih Ker∫zhenikou (1555) tudi
Negrijevo delo, se pravi, delo, v katerega je vsaj avtorsko posegel, če
ga že ni napisal? Kot nakazujejo literarnozgodovinska pa tudi jeziko-
slovna dejstva, je bilo to delo, ki ga je Trubar prevajal, a je njegov
podpis izostal, po vsej verjetnosti tudi jabolko spora med njim in
Vergerijem, saj je pod Eno molitou 1555 z velikimi črkami zapisan samo
VERGERIUS, a tudi to le pri slovenskem tekstu. Zakaj? Zakaj ni
Vergerij podpisan tudi pod italijanskim vzporednim besedilom? Ali
je s tem res hotel prikazati svojo gorečnost za slovenske tiske ali svoj
velik prispevek k slovenskemu prevodu?
V času skupnega bivanja v Chiavenni sta Vergerij in Negri v celoti
združevala svoja prizadevanja in sta bila pobudnika istih refor-
macijskih tiskov. Negri in Vergerij sta si svoja dela v švicarskem
pregnanstvu medsebojno prevajala: povečini je Negri prevajal Verge-
rijeva latinska dela v italijanščino, pa tudi obratno. Tako govori vse v
prid temu, da sta tudi to delo z Vergerijem napisala skupaj oziroma
da je Negri Vergerijevemu izdelku dodal še svoj bistveni vsebinski
delež. Hudo preganjani Negri verjetno v tem tisku ni poimenovan
niti z inicialko N., kot je pri katekizmu 1555. Morda zaradi hude
ogroženosti. Tudi za to hipotezo govorijo ugotovljena dejstva.
Številni Negrijevi anonimni, a dokazljivi prevodi Vergerijevih
italianskih spisov v latinščino so potekali v znamenju njunega tesnega
prijateljstva. O prijateljih in bratih priča zapis »Ty Vashi Slushabniki
inu Bratie« in »N. V. T.« v Catechismu 1555.29
Edoardo Barbieri domneva, da je medsebojno ustvarjalno sodelo-
vanje med Negrijem in Vergerijem dobilo neslutene razsežnosti:
Francesco Negri je prevajal tudi Vergerijeva latinska dela iz latinščine
nazaj v italijanščino. Vsaj pri enem, spisu De Gregorio Papa, naj bi bilo
gotovo tako: »Negri naj bi bil prevajalec latinskega besedila De
Gregorio Papa v italijanščino«.30
29 »Tutti cioè leggevano molto, condividendo per anni le stesse opere e
parlandone tanto e spesso avevano duque una sensibilità religiosa comune,
avanzavano le stesse critiche alle pratiche tradizionali, aderivano agli stessi
fondamenti teologici.« (Del Col, 1998: CCIX.)
30 »... il Negri sia stato il traduttore in italiano di uno scritto latino Del Vergerio,
il De Gregorio Papa.« (Barbieri, 2000: 245.)
93
