Page 102 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 102
S SIMPOZIJEV 2008
Primo‘ Jakopin
TRUBARJEVE VZPOREDNICE /
PISMENOST NEKO^ IN DANES
O Primožu Trubarju je bilo v jubilejnem letu že toliko povedanega,
da bi bilo brez časovnega stroja težko o njem samem kaj res novega
in za bralce teh vrstic zanimivega dodati. Je pa vsak tak jubilej odlična
priložnost za pogled v preteklost in v prihodnost, in je tu nekaj
drobtinic o tem, kar je bilo, in o tem, kar bi lahko še bilo.
Najprej drobna opomba ob večkrat izrečenem, za marsikoga »stare
šole« le retoričnem vprašanju, ali je Gutenbergove dobe že konec ali
je še ni. Ali se bodo s knjigami, v platnice odetimi listi potiskanega
papirja, kot osnovnim učnim in razvedrilnim pripomočkom ukvarjale
še prihodnje generacije? Odgovor je prav gotovo, da ne. Podatki,
književnost in kar je še vsebovanega v knjigah, bo seveda moralo biti
še naprej nekje shranjeno in uporabnikom dostopno. Vendar v bolj
prijazni, tudi do okolja, in lažje dosegljivi obliki. Koliko lepše bo, ko
po knjigo ne bo treba niti v knjižnico niti v trgovino, ampak jo boste
za zelo zmeren denar preprosto pretočili v svoj računalnik in jo na
lahkem tankem zaslonu s kontrastom kot pri črkah na papirju ter z
brezžično povezavo udobno brali, kjer boste hoteli in kadar boste
hoteli. Ne bo se treba več spraševati, koliko izvodov je treba natisniti,
da se ne bi grmadili kupi neprebranih knjig, v žalost avtorjem in
izgubo založnikom, ali pa kaj narediti z vsemi tistimi knjigami, ki jih
ni, ker se premajhna naklada ne bi izplačala. Gutenbergova doba se
umika, informacijska doba je na pohodu.
Primož Trubar mi je bil od nekdaj pri srcu, in ne samo zaradi
imena. Ko si še majhen, se ti seveda prav dobro zdi, če je že nekoč
davno pred teboj živel pomemben mož z istim imenom. Tako mi je
bil tudi kip na začetku Tivolija, pred pravoslavno cerkvijo in nasproti
100
Primo‘ Jakopin
TRUBARJEVE VZPOREDNICE /
PISMENOST NEKO^ IN DANES
O Primožu Trubarju je bilo v jubilejnem letu že toliko povedanega,
da bi bilo brez časovnega stroja težko o njem samem kaj res novega
in za bralce teh vrstic zanimivega dodati. Je pa vsak tak jubilej odlična
priložnost za pogled v preteklost in v prihodnost, in je tu nekaj
drobtinic o tem, kar je bilo, in o tem, kar bi lahko še bilo.
Najprej drobna opomba ob večkrat izrečenem, za marsikoga »stare
šole« le retoričnem vprašanju, ali je Gutenbergove dobe že konec ali
je še ni. Ali se bodo s knjigami, v platnice odetimi listi potiskanega
papirja, kot osnovnim učnim in razvedrilnim pripomočkom ukvarjale
še prihodnje generacije? Odgovor je prav gotovo, da ne. Podatki,
književnost in kar je še vsebovanega v knjigah, bo seveda moralo biti
še naprej nekje shranjeno in uporabnikom dostopno. Vendar v bolj
prijazni, tudi do okolja, in lažje dosegljivi obliki. Koliko lepše bo, ko
po knjigo ne bo treba niti v knjižnico niti v trgovino, ampak jo boste
za zelo zmeren denar preprosto pretočili v svoj računalnik in jo na
lahkem tankem zaslonu s kontrastom kot pri črkah na papirju ter z
brezžično povezavo udobno brali, kjer boste hoteli in kadar boste
hoteli. Ne bo se treba več spraševati, koliko izvodov je treba natisniti,
da se ne bi grmadili kupi neprebranih knjig, v žalost avtorjem in
izgubo založnikom, ali pa kaj narediti z vsemi tistimi knjigami, ki jih
ni, ker se premajhna naklada ne bi izplačala. Gutenbergova doba se
umika, informacijska doba je na pohodu.
Primož Trubar mi je bil od nekdaj pri srcu, in ne samo zaradi
imena. Ko si še majhen, se ti seveda prav dobro zdi, če je že nekoč
davno pred teboj živel pomemben mož z istim imenom. Tako mi je
bil tudi kip na začetku Tivolija, pred pravoslavno cerkvijo in nasproti
100
