Page 130 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 130
RAZPRAVE, [TUDIJE
Maksimilijan se je izkazal tudi kot finančni podpornik uraških
knjig. V pismu kranjskemu deželnemu oskrbniku Joštu Gallenbergu
in drugim ga Trubar omenja na prvem mestu: prispeval je 400
goldinarjev, najvišjo vsoto.25
Prva zadeva, v kateri se Trubar obrača na kralja Maksimilijana, je
bilo vprašanje pravovernosti njegovih spisov. Kot piše v svojem prvem
pismu Maksimilijanu, je »v letu 1559 Mojemu milostnemu knezu in
gospodu württemberšekemu itd. pisno in ustno ne vem od koga
prišlo na ušesa in bilo naznanjeno, da so baje v mojih tiskanih
slovenskih knjigah nepravilni prevodi, velike zmote, krive razlage,
krivoverski in cvinglijanski nazori o krstu, Gospodovi večerji, opra-
vičenju itd. ter da bodo moje knjige pri Slovencih povzročile in
napravile več škode in zla kakor koristi«.26
Zaradi teh obrožb je Württemberški knez prepovedal nadaljnje
tiskanje knjig in od Trubarja zahteval, da mu dostavi vse dotedanje
slovenske knjige s kratko vsebino, da jih bo poslal v presoju kralju
Maksimilijanu. Trubar kralja prosi, da jih prebere skupaj z nemškim
predgovorom k pismu Rimljanom, ki mu je bil posvečen, prav tako
pa tudi spričevalo Kemptenčanov. Glede jezika je Trubar prosil, da
kralj zahteva poročilo od deželnih oblasti Kranjske, Spodnje Štajerske
in Koroške, se pravi dežel oz. delov dežel slovenskega jezika, da »s
svojimi, v kranjskem jeziku prav izvedenimi« presodijo pravilnost
prevoda in morebitna neskladja z augsburško veroizpovedjo.
Trubar je pismo izkoristil tudi za to, da je kralju predstavil svojo
dotedanjo življenjsko pot. Poudaril je, da je bil na svojih postojankah
dober gospodar, popravljal je župnišča, poplačal vse dolgove in
davčne zaostanke »ter sodno spet pridobil odtegnjene desetine in
zemljišča«, kar je bil za kraljeva ušesa zelo pomemben podatek, saj je
bila zadolženost v tistem času velik problem in včasih komaj rešljivo
breme za duhovnike. Trubar je imenoval tudi vse, ki so mu naspro-
tovali, arhidiakone, bosonoge menihe, deželnega glavarja Nikolaja
Jurišiča in ljubljanskega škofa Urbana Tekstorja. Kot razlog naspro-
tovanja je navedel, da je »začel pridigati evangelij v pravem smislu«
25 Urach, 10. februar 1562, Jože Rajhman, PPT, 103, 106.
26 Jože Rajhman, PPT, 41.
128
Maksimilijan se je izkazal tudi kot finančni podpornik uraških
knjig. V pismu kranjskemu deželnemu oskrbniku Joštu Gallenbergu
in drugim ga Trubar omenja na prvem mestu: prispeval je 400
goldinarjev, najvišjo vsoto.25
Prva zadeva, v kateri se Trubar obrača na kralja Maksimilijana, je
bilo vprašanje pravovernosti njegovih spisov. Kot piše v svojem prvem
pismu Maksimilijanu, je »v letu 1559 Mojemu milostnemu knezu in
gospodu württemberšekemu itd. pisno in ustno ne vem od koga
prišlo na ušesa in bilo naznanjeno, da so baje v mojih tiskanih
slovenskih knjigah nepravilni prevodi, velike zmote, krive razlage,
krivoverski in cvinglijanski nazori o krstu, Gospodovi večerji, opra-
vičenju itd. ter da bodo moje knjige pri Slovencih povzročile in
napravile več škode in zla kakor koristi«.26
Zaradi teh obrožb je Württemberški knez prepovedal nadaljnje
tiskanje knjig in od Trubarja zahteval, da mu dostavi vse dotedanje
slovenske knjige s kratko vsebino, da jih bo poslal v presoju kralju
Maksimilijanu. Trubar kralja prosi, da jih prebere skupaj z nemškim
predgovorom k pismu Rimljanom, ki mu je bil posvečen, prav tako
pa tudi spričevalo Kemptenčanov. Glede jezika je Trubar prosil, da
kralj zahteva poročilo od deželnih oblasti Kranjske, Spodnje Štajerske
in Koroške, se pravi dežel oz. delov dežel slovenskega jezika, da »s
svojimi, v kranjskem jeziku prav izvedenimi« presodijo pravilnost
prevoda in morebitna neskladja z augsburško veroizpovedjo.
Trubar je pismo izkoristil tudi za to, da je kralju predstavil svojo
dotedanjo življenjsko pot. Poudaril je, da je bil na svojih postojankah
dober gospodar, popravljal je župnišča, poplačal vse dolgove in
davčne zaostanke »ter sodno spet pridobil odtegnjene desetine in
zemljišča«, kar je bil za kraljeva ušesa zelo pomemben podatek, saj je
bila zadolženost v tistem času velik problem in včasih komaj rešljivo
breme za duhovnike. Trubar je imenoval tudi vse, ki so mu naspro-
tovali, arhidiakone, bosonoge menihe, deželnega glavarja Nikolaja
Jurišiča in ljubljanskega škofa Urbana Tekstorja. Kot razlog naspro-
tovanja je navedel, da je »začel pridigati evangelij v pravem smislu«
25 Urach, 10. februar 1562, Jože Rajhman, PPT, 103, 106.
26 Jože Rajhman, PPT, 41.
128
