Page 135 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 135
VINCENC RAJ[P
Konzulu, da izda v hrvaščini katekizem s kratko razlago. Tekst so
pregledali in korigirali hrvaški duhovniki na Kranjskem. Katekizem
naj bi zasajal pravo, zveličavno vero med mladino in preprostim
ljudstvom ter na Turškem. Zakaj je posvetil novi hrvaški tisk kralju
Maksimilijanu, naj bi bilo razvidno iz predgovora k pismu Rimlja-
nom, kar zveni skrivnostno. Sakrausky domneva, da je »skrivnost«
Trubarjevega pisanja v tem, da Maksimilijanovih obljubljenih 400
goldinarjev za tisk še niso izplačali.40 Trubar v predgovoru tudi
naznanja, da bo v hrvaščini izšel prvi del Novega testamenta, ki bo
natisnjen tudi v cirilici in ga tudi želijo izdati v kraljevem imenu.
Trubarjev nemški predgovor h glagolskemu Prvemu delu Novoga
testamenta je poleg nemškega predgovora k celemu Novemu testamentu
1582 najdaljši Trubarjev nemški predgovor. V njem Trubar kralju in
javnosti predstavlja ubogo krščansko slovensko (»windischen«) in
hrvaško (»Crobatischen«) ljudstvo (»Volck«) in tisto, ki prebiva ob
turški meji ter pod Turki (v Bosni, Srbiji, Bolgariji in okoliških
deželah). Vsi uporabljajo slovanski jezik (»die alle sich der Windiscen
Sprach gebrauchen«) in se nekako med seboj razumejo (»vnd eins
das ander nach notturf versteht«). Govori tudi o njihovih lastnostih
(»Eigenschaft«), običajih (»Sitten«), veri (»Religion«) in verskih
obredih. Opozarja, da dotlej niso imeli Biblije in katekizma v svojem
jeziku in pisavi, ter omenja strah in trpljenje, ki ga ta ljudstva presta-
jajo pod Turki.
Trubar pojasnjuje namen te široke predstavitve: ne piše namreč z
namenom, da bi kralja poučeval, kot da vsega tega ne bi že sam vedel,
temveč zaradi pobožnih Nemcev (»frommen / Gottseligen Teut-
schen«), ki nudijo tiskarni prenočišče, vzdrževanje in stanovanje
(»Herberg / Vnderhalt vnd Wohnung«) in so poleg kraljevega veličan-
stva pomagali ustanoviti hrvaško in cirilsko tiskarno, ter zaradi
drugih kristjanov, ki so oddaljeni od turške meje in ne poznajo trp-
ljenja ljudstev pod Turki, predvsem v Bosni, Srbiji in Bolgariji.
Kot vir svojega vedenja o južnih Slovanih navaja Žigo Višnje-
gorskega (Sigismund Weixelberger),41 trgovce in dva duhovnika grške,
40 Oskar Sakrausky, 189.
41 Oskar Sakrausky, 205, op. 4.
133
Konzulu, da izda v hrvaščini katekizem s kratko razlago. Tekst so
pregledali in korigirali hrvaški duhovniki na Kranjskem. Katekizem
naj bi zasajal pravo, zveličavno vero med mladino in preprostim
ljudstvom ter na Turškem. Zakaj je posvetil novi hrvaški tisk kralju
Maksimilijanu, naj bi bilo razvidno iz predgovora k pismu Rimlja-
nom, kar zveni skrivnostno. Sakrausky domneva, da je »skrivnost«
Trubarjevega pisanja v tem, da Maksimilijanovih obljubljenih 400
goldinarjev za tisk še niso izplačali.40 Trubar v predgovoru tudi
naznanja, da bo v hrvaščini izšel prvi del Novega testamenta, ki bo
natisnjen tudi v cirilici in ga tudi želijo izdati v kraljevem imenu.
Trubarjev nemški predgovor h glagolskemu Prvemu delu Novoga
testamenta je poleg nemškega predgovora k celemu Novemu testamentu
1582 najdaljši Trubarjev nemški predgovor. V njem Trubar kralju in
javnosti predstavlja ubogo krščansko slovensko (»windischen«) in
hrvaško (»Crobatischen«) ljudstvo (»Volck«) in tisto, ki prebiva ob
turški meji ter pod Turki (v Bosni, Srbiji, Bolgariji in okoliških
deželah). Vsi uporabljajo slovanski jezik (»die alle sich der Windiscen
Sprach gebrauchen«) in se nekako med seboj razumejo (»vnd eins
das ander nach notturf versteht«). Govori tudi o njihovih lastnostih
(»Eigenschaft«), običajih (»Sitten«), veri (»Religion«) in verskih
obredih. Opozarja, da dotlej niso imeli Biblije in katekizma v svojem
jeziku in pisavi, ter omenja strah in trpljenje, ki ga ta ljudstva presta-
jajo pod Turki.
Trubar pojasnjuje namen te široke predstavitve: ne piše namreč z
namenom, da bi kralja poučeval, kot da vsega tega ne bi že sam vedel,
temveč zaradi pobožnih Nemcev (»frommen / Gottseligen Teut-
schen«), ki nudijo tiskarni prenočišče, vzdrževanje in stanovanje
(»Herberg / Vnderhalt vnd Wohnung«) in so poleg kraljevega veličan-
stva pomagali ustanoviti hrvaško in cirilsko tiskarno, ter zaradi
drugih kristjanov, ki so oddaljeni od turške meje in ne poznajo trp-
ljenja ljudstev pod Turki, predvsem v Bosni, Srbiji in Bolgariji.
Kot vir svojega vedenja o južnih Slovanih navaja Žigo Višnje-
gorskega (Sigismund Weixelberger),41 trgovce in dva duhovnika grške,
40 Oskar Sakrausky, 189.
41 Oskar Sakrausky, 205, op. 4.
133
