Page 134 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 134
RAZPRAVE, [TUDIJE

mladina in preprosti ljudje, ki ne znajo drugega jezika kot slovenskega,
naučijo osnovnih, za zveličanje potrebnih delov prave stare krščanske
vere in da bi pri tej veri ostali, tudi če bi padli v turško jetništvo.

Trubar v predgovoru naznanja tudi prevod Nove zaveze iz sloven-
ščine v hrvaščino, ki ga opravlja Štefan Konzul. Pomen hrvaškega
prevoda utemeljuje z razširjenostjo hrvaškega jezika, ker lahko berejo
hrvaške knjige vsi Hrvatje, Bosanci, Srbi in Turki do Carigrada.

Trubar je tudi prepričan, da je osnovne pojme, kot so »Gesetz =
zakon, Sünde = greh, Gnad = milost, Glaube = vera, Gerechtigkeit =
pravičnost, Fleisch und Geist = meso in duh«, razložil v dolgih
predgovorih k pismu Rimljanom in k Novemu testamentu tako jasno
in temeljito, da bodo odslej Kristus in apostoli v slovenskem in
hrvaškem jeziku prav tako razumljivi kot v latinskem, nemškem,
italijanskem ali češkem jeziku. Trubar ne dvomi, da se bo s pomočjo
tega dela Kristusovo kraljestvo ponovno razširilo in utrdilo proti
vzhodu ter da bo oslabilo in zmanjšalo Mohamedovo in Antikristovo.

Navaja tudi razloge za posvetilo Maksimilijanu: pri piscih je
navada, da posvečajo knjige gospodom in potentatom. Ob tem navaja
še dodatni razlog: da je Maksimilijan češki kralj ter dedni gospod
slovenskih (»windischen«) in hrvaških kraljestev, kneževin in dežel, v
katerih govorijo slovanski jezik (»sich der Windischen Sprach gebrau-
chen«) in se lahko za silo med seboj razumejo. Drugi del Novega
testamenta posveča kralju, ga v njegovem imenu izdaja in ga prosi, da
bi bil zagovornik njegovih spisov, ki jih v prvi vrsti razumejo prebi-
valci Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Krasa, Istre in Slovenske
marke (»dann dieser Länder Völcker verstehn grundtlich meine
Spraach und Schrifften«).38

Drugi nemški predgovor, posvečen Maksimilijanu II., je Trubar
napisal za hrvaški glagolski katekizem 1561.39

Predgovor je kratek. Trubar ga je napisal, ker je Ungnad odklonil
predgovor Pavla Skaliča. Trubar pove, da je takrat, ko je slovenski
prevod (»in der Creienrischen Sprach«) pisem apostola Pavla Korin-
čanom in Galačanom dal v tiskarno v Tübingenu, svetoval Štefanu

38 Oskar Sakrausky, 116–120.
39 Oskar Sakrausky, 188, 189.

132
   129   130   131   132   133   134   135   136   137   138   139