Page 131 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 131
VINCENC RAJ[P
ter tako učiti tudi katekizem. V pismu izraža Trubar do kralja veliko
zaupanje. Prosi in pričakuje, da bo uredil, da bo možno tiskati
slovenske in hrvaške knjige v Tübingenu (Urachu), obenem pa prosi
za finančno pomoč, da bi lahko dobili še kakšnega sodelavca za
hrvaški tisk. S slovenskimi in hrvaškimi knjigami je upal, da se bo
»Kristusovo kraljestvo proti Turčiji povečalo ter veliko tisoč duš
ohranilo«. Pismo je zaključil kot »ubog, preprost, star lutrski in
slovenski pregnani duhovnik«. V pismu je Trubar uperil ost tudi proti
Vergeriju, da že četrto leto naznanja prevod Svetega pisma v hrvaščino,
vendar mu ni še nič uspelo.27 Trubar je Maksimilijanu kot prilogo
poslal tudi register in sumarični seznam vseh svojih slovenskih
knjig.28 Kralju Maksimilijanu je o Trubarjevih zadevah pisal tudi
vojvoda Krištof in mu poslal Trubarjeve knjige.29
Maksimilijan je poslal pisno poročilo 19. februarja v latinskem
jeziku, ki ni podpisano. V pismu vojvodi Krištofu Württemberškemu
8. marca 1560 je Trubar poročilo pripisal Pavlu Skaliču, ki je bil rojen
v Zagrebu in je nekaj časa živel v Ljubljani ter bil na priporočilo
ljubljanskega škofa Urbana Tekstorja kot štipendiat sprejet na dunaj-
sko univerzo, leta 1552 je z dvajsetimi leti doktoriral v Bologni, dobil
službo dvornega kaplana na Dunaju in bil 1557 predviden za koad-
jutorja ljubljanskemu škofu. Vendar se je zameril cesarju Ferdinandu,
s čimer je bilo konec predvidene kariere, ostal pa je v tem času še
vedno v bližini Maksimilijana II. Študija Radoslava Katičića dokazuje,
da je Skalič kljub nekaterim nejasnostim najverjetnejši avtor eksper-
tize.30
V drugem pismu kralju Maksimilijanu II. 15. julija 1560 Trubar
prosi za nasvet glede vabila kranjskih deželnih stanov, naj se vrne kot
pridigar na Kranjsko. Iz pisma je razvidno, da je Trubar prepričan o
Maksimilijanovi naklonjenosti reformaciji augsburške smeri, saj ga
imenuje »visoko razumen krščanski kralj in stanoviten izpovedovalec
Krista«, ki bi naj svetoval in pomagal svojim zvestim in pobožnim
27 Jože Rajhman, PPT, 42.
28 Jože Rajhman, PPT, 44.
29 Theodor Elze, PTB, 55.
30 Radoslav Katičić, Zur Polemik von Primus Truber mit Paulus Skalich. V: Wiener
Slawistisches Jahrbuch, 53 (2007), 61.
129
ter tako učiti tudi katekizem. V pismu izraža Trubar do kralja veliko
zaupanje. Prosi in pričakuje, da bo uredil, da bo možno tiskati
slovenske in hrvaške knjige v Tübingenu (Urachu), obenem pa prosi
za finančno pomoč, da bi lahko dobili še kakšnega sodelavca za
hrvaški tisk. S slovenskimi in hrvaškimi knjigami je upal, da se bo
»Kristusovo kraljestvo proti Turčiji povečalo ter veliko tisoč duš
ohranilo«. Pismo je zaključil kot »ubog, preprost, star lutrski in
slovenski pregnani duhovnik«. V pismu je Trubar uperil ost tudi proti
Vergeriju, da že četrto leto naznanja prevod Svetega pisma v hrvaščino,
vendar mu ni še nič uspelo.27 Trubar je Maksimilijanu kot prilogo
poslal tudi register in sumarični seznam vseh svojih slovenskih
knjig.28 Kralju Maksimilijanu je o Trubarjevih zadevah pisal tudi
vojvoda Krištof in mu poslal Trubarjeve knjige.29
Maksimilijan je poslal pisno poročilo 19. februarja v latinskem
jeziku, ki ni podpisano. V pismu vojvodi Krištofu Württemberškemu
8. marca 1560 je Trubar poročilo pripisal Pavlu Skaliču, ki je bil rojen
v Zagrebu in je nekaj časa živel v Ljubljani ter bil na priporočilo
ljubljanskega škofa Urbana Tekstorja kot štipendiat sprejet na dunaj-
sko univerzo, leta 1552 je z dvajsetimi leti doktoriral v Bologni, dobil
službo dvornega kaplana na Dunaju in bil 1557 predviden za koad-
jutorja ljubljanskemu škofu. Vendar se je zameril cesarju Ferdinandu,
s čimer je bilo konec predvidene kariere, ostal pa je v tem času še
vedno v bližini Maksimilijana II. Študija Radoslava Katičića dokazuje,
da je Skalič kljub nekaterim nejasnostim najverjetnejši avtor eksper-
tize.30
V drugem pismu kralju Maksimilijanu II. 15. julija 1560 Trubar
prosi za nasvet glede vabila kranjskih deželnih stanov, naj se vrne kot
pridigar na Kranjsko. Iz pisma je razvidno, da je Trubar prepričan o
Maksimilijanovi naklonjenosti reformaciji augsburške smeri, saj ga
imenuje »visoko razumen krščanski kralj in stanoviten izpovedovalec
Krista«, ki bi naj svetoval in pomagal svojim zvestim in pobožnim
27 Jože Rajhman, PPT, 42.
28 Jože Rajhman, PPT, 44.
29 Theodor Elze, PTB, 55.
30 Radoslav Katičić, Zur Polemik von Primus Truber mit Paulus Skalich. V: Wiener
Slawistisches Jahrbuch, 53 (2007), 61.
129
