Page 141 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 141
JONATAN VINKLER
manj ko desetletje kasneje (1461) je konec Trapezunta, leta 1517 Turki
zavojujejo Egipt, 1521. zasedejo Beograd, pet let kasneje so ogrski
vitezi hudo poraženi pri Mohaču (1526), že čez štiri leta (1529) so
Turki pred Dunajem, v drugi in zadnji tretjini stoletja pa turško
brodovje in vojska zavojujeta tudi otoke v Egejskem in Sredozemskem
morju. V Evropi vlada osmanski sultan Balkanu, pretežnemu delu
Ogrske, Sedmograški ter Grčiji, Moldavci in Vlahi mu plačujejo davek,
leta 1580 pa se neka turška enota izkrca celo v Otrantu. Po bitki pri
Lepantu (1571) turški in berberski gusarji napadajo italijansko kop-
no, Michel de Montaigne, ki je v letih 1580 in 1581 popotoval po
Apeninskem polotoku, pa je v svoj popotni dnevnik zabeležil nasled-
nje opažanje: »Papeži, še zlasti sedanji [Gregor XIII., 1572–1585], so
dali na obrežju tukajšnjega morja [Tirensko morje] na vsakih okro-
glih tisoč metrov postaviti visoke stolpe, da bi se pripravili na vpade
Turkov, ki tukaj pogosto pristajajo celo v času trgatve ter odganjajo
ljudi in živino. S teh stolpov so lahko s strelom iz topa hitro opozorili
tudi ostale, in tako so alarm naglo sporočili tudi v Rim.«7
Groza zavoljo turškega kopita je bil vsesplošna: med leti 1480 in
1609 je bilo v francoščini o turškem vprašanju v najširšem izdanih
dvakrat več knjig kot o novoodkriti Ameriki in eksotičnih paradižih
onstran Atlantika,8 trepet pred osmansko vojsko pa se je razširil tudi
v Rajhu, tako da so celo na Württemberškem še v Trubarjevem času v
drugi polovici 16. stoletja zvonili preplah pred fantomskimi konjeniki
s polmesecem na praporih.
Nič bolje kot Štajerska je ni odnesla Kranjska, kjer so njeni deže-
lani celo leto 1529 pretrepetali v znamenju turške nevarnosti, zlasti v
predelih ob Vojni krajini, kasnejši kranjski deželni glavar Nikolaj
Jurišič pa je 27. avgusta 1529 v pismo postavil naslednje besede: »Vsak
dan se dogajajo napadi Turkov, ki priderejo v četah po 50 ali 60
se Mongoli naselili v Evropi in da so Arabci zasedli del Španije, po tem, ko so
prestopili Gibraltarsko ožino, toda nikoli nismo izgubili mesta ali kraja, ki bi
bil vsaj primerljiv s Carigradom.« Jean Delumeau, La Peur en Occident (XIVe–
XVIIIe siècles. Une cité assiégée) II, Praha 1999, 90.
7 Michel de Montaigne, Journal de voyage en Italie, Paris 1946, 228; navedeno po:
J. Delumeau, n. d., 89.
8 J. Delumeau, n. d., 89.
139
manj ko desetletje kasneje (1461) je konec Trapezunta, leta 1517 Turki
zavojujejo Egipt, 1521. zasedejo Beograd, pet let kasneje so ogrski
vitezi hudo poraženi pri Mohaču (1526), že čez štiri leta (1529) so
Turki pred Dunajem, v drugi in zadnji tretjini stoletja pa turško
brodovje in vojska zavojujeta tudi otoke v Egejskem in Sredozemskem
morju. V Evropi vlada osmanski sultan Balkanu, pretežnemu delu
Ogrske, Sedmograški ter Grčiji, Moldavci in Vlahi mu plačujejo davek,
leta 1580 pa se neka turška enota izkrca celo v Otrantu. Po bitki pri
Lepantu (1571) turški in berberski gusarji napadajo italijansko kop-
no, Michel de Montaigne, ki je v letih 1580 in 1581 popotoval po
Apeninskem polotoku, pa je v svoj popotni dnevnik zabeležil nasled-
nje opažanje: »Papeži, še zlasti sedanji [Gregor XIII., 1572–1585], so
dali na obrežju tukajšnjega morja [Tirensko morje] na vsakih okro-
glih tisoč metrov postaviti visoke stolpe, da bi se pripravili na vpade
Turkov, ki tukaj pogosto pristajajo celo v času trgatve ter odganjajo
ljudi in živino. S teh stolpov so lahko s strelom iz topa hitro opozorili
tudi ostale, in tako so alarm naglo sporočili tudi v Rim.«7
Groza zavoljo turškega kopita je bil vsesplošna: med leti 1480 in
1609 je bilo v francoščini o turškem vprašanju v najširšem izdanih
dvakrat več knjig kot o novoodkriti Ameriki in eksotičnih paradižih
onstran Atlantika,8 trepet pred osmansko vojsko pa se je razširil tudi
v Rajhu, tako da so celo na Württemberškem še v Trubarjevem času v
drugi polovici 16. stoletja zvonili preplah pred fantomskimi konjeniki
s polmesecem na praporih.
Nič bolje kot Štajerska je ni odnesla Kranjska, kjer so njeni deže-
lani celo leto 1529 pretrepetali v znamenju turške nevarnosti, zlasti v
predelih ob Vojni krajini, kasnejši kranjski deželni glavar Nikolaj
Jurišič pa je 27. avgusta 1529 v pismo postavil naslednje besede: »Vsak
dan se dogajajo napadi Turkov, ki priderejo v četah po 50 ali 60
se Mongoli naselili v Evropi in da so Arabci zasedli del Španije, po tem, ko so
prestopili Gibraltarsko ožino, toda nikoli nismo izgubili mesta ali kraja, ki bi
bil vsaj primerljiv s Carigradom.« Jean Delumeau, La Peur en Occident (XIVe–
XVIIIe siècles. Une cité assiégée) II, Praha 1999, 90.
7 Michel de Montaigne, Journal de voyage en Italie, Paris 1946, 228; navedeno po:
J. Delumeau, n. d., 89.
8 J. Delumeau, n. d., 89.
139
