Page 158 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 158
RAZPRAVE, [TUDIJE
sčasoma prinesti obrat politične situacije, kajti verska »peta kolona«
naj bi imela moč učinkovito od znotraj navrtati Osmansko cesarstvo.
In slednje je bila tudi za kronane glave, ki so podpirale Trubarjevo
slovstveno podjetje, priložnost, ki je ni kazalo kar zlepa izpustiti.
Enako misel je Trubar razvijal tudi v poglavju, kjer je v Cerkovni
ordningi (1564) utemeljeval pomen ustanavljanja sistematično organi-
ziranega deželnega šolstva na Kranjskem: »V slednim meistu, v tergu
inu per sledni fari šulmoistre inu šularie deržati, v meistih inu tergih,
de se latinsku inu nemšku, per tih farah od farmoštrov, podružnikov
inu mežnariev to slovensku pysmu, brane inu pissane vuči. S takim
se spet ta stara, prava vera gori perpravi inu po vsem sveitu reztegne,
prave, bogudopadeče Božye službe inu molitve, bruma, poštene,
lubeza[n] pruti Bogu inu vmei ludmi narede, malikovane doli zatare.
Inu s teim hočmo tudi te naše dežele pred Turki, pred našimi sovraž-
niki ubraniti inu pred dragino, hudim vremeno[m], pred moryo
obarovati inu ohraniti inu na koncu tiga našiga lebna dobiti tu
nebesku veselie skuzi Jezusa Cristusa.«53
Šolanje da prinaša razumevanje, le-to (spodbuja) pravo vero, slednja
pa je najboljša maža proti Božjemu srdu in tako najučinkovitejši
talisman za pomoč Vsemogočnega proti Turkom. Tudi v sami Trubar-
jevi dušni fiziognomiji je bilo nekaj ognjenega, apostolskega, prepri-
čujočega, kar ga je gnalo k tolikšnemu zaupanju v moč evangelija (tudi
v političnih rečeh), ali, kot je v svojem znamenitem eseju Kulturni pomen
slovenske reformacije zapisal Ivan Prijatelj: »Oni Trubar […] je živo veroval,
da bo njegov evangelij pokoril Carigrad in Turke […]«54
III
Turški sili se kot eni motivik niso mogli izogniti niti kancionali
prvega superintendenta protestantske »cerkve slovenskega jezika«.
Zgled za tako verzno oblikovanje je za Trubarja in ostale slovenske
protestantske pisce zagotovo pomenila Luthrova verzifikacija Ein
Kinderlied, zu singen wider die zwei Erzfeinde Christi und seiner heiligen
Kirche, den Papst und Türken:
53 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 383.
54 Ivan Prijatelj, Izbrani eseji in razprave I, ur. Anton Slodnjak, Ljubljana 1952, 39.
156
sčasoma prinesti obrat politične situacije, kajti verska »peta kolona«
naj bi imela moč učinkovito od znotraj navrtati Osmansko cesarstvo.
In slednje je bila tudi za kronane glave, ki so podpirale Trubarjevo
slovstveno podjetje, priložnost, ki je ni kazalo kar zlepa izpustiti.
Enako misel je Trubar razvijal tudi v poglavju, kjer je v Cerkovni
ordningi (1564) utemeljeval pomen ustanavljanja sistematično organi-
ziranega deželnega šolstva na Kranjskem: »V slednim meistu, v tergu
inu per sledni fari šulmoistre inu šularie deržati, v meistih inu tergih,
de se latinsku inu nemšku, per tih farah od farmoštrov, podružnikov
inu mežnariev to slovensku pysmu, brane inu pissane vuči. S takim
se spet ta stara, prava vera gori perpravi inu po vsem sveitu reztegne,
prave, bogudopadeče Božye službe inu molitve, bruma, poštene,
lubeza[n] pruti Bogu inu vmei ludmi narede, malikovane doli zatare.
Inu s teim hočmo tudi te naše dežele pred Turki, pred našimi sovraž-
niki ubraniti inu pred dragino, hudim vremeno[m], pred moryo
obarovati inu ohraniti inu na koncu tiga našiga lebna dobiti tu
nebesku veselie skuzi Jezusa Cristusa.«53
Šolanje da prinaša razumevanje, le-to (spodbuja) pravo vero, slednja
pa je najboljša maža proti Božjemu srdu in tako najučinkovitejši
talisman za pomoč Vsemogočnega proti Turkom. Tudi v sami Trubar-
jevi dušni fiziognomiji je bilo nekaj ognjenega, apostolskega, prepri-
čujočega, kar ga je gnalo k tolikšnemu zaupanju v moč evangelija (tudi
v političnih rečeh), ali, kot je v svojem znamenitem eseju Kulturni pomen
slovenske reformacije zapisal Ivan Prijatelj: »Oni Trubar […] je živo veroval,
da bo njegov evangelij pokoril Carigrad in Turke […]«54
III
Turški sili se kot eni motivik niso mogli izogniti niti kancionali
prvega superintendenta protestantske »cerkve slovenskega jezika«.
Zgled za tako verzno oblikovanje je za Trubarja in ostale slovenske
protestantske pisce zagotovo pomenila Luthrova verzifikacija Ein
Kinderlied, zu singen wider die zwei Erzfeinde Christi und seiner heiligen
Kirche, den Papst und Türken:
53 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 383.
54 Ivan Prijatelj, Izbrani eseji in razprave I, ur. Anton Slodnjak, Ljubljana 1952, 39.
156
