Page 153 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 153
JONATAN VINKLER
1584. in nazadnje še dobro desetletje kasneje (1595), v Felicijana
Trubarja pesmarici z enakim naslovom.37
Podobno kot pri Martinu Luthru je moči tudi pri Trubarju kot
eno osnovnih črt idearija in imaginarija zastran Turkov najti misel,
da so Osmani Božja kazen za neredno življenje krščanske cerkve. Med
katekizemskimi besedili je dal naš reformator artikulaciji te misli
največ prostora v Catechizmu z dveima izlagama (1575), kjer je zapisal:
»Inu naš Gospud Bug tudi od tiga čassa, kar so te izpačene maše od
papežov gori prišle inu take nepotrebne cerqve se začele zydati, k
nim rumati, per nih odpustkov, sreče na blagi, na životu inu na živini,
dobro leitino inu dobru vreme iskati. Od tiga istiga čassa so začeli ty
Turki nas premagati inu ta gosposčina gledat gori.«38 In tudi: »Ta
trety uržah te hude gosposčine, vsaki vei, de Bug tiga Turka inu vsu
šlaht gosposčino, duhovsko inu deželsko, zavolo tih grehou tih ludi
inu nerveč zavolo malikovane, za tih falš božyh službi, izpačenih maš,
velike pregrehe, čez nas pusti taku dosti leit gospodovati, koker od
tiga sam Sveti Duh v tim Svetim pismu čestu govori. Te cele buqve v
ti Bibly Jozua inu od Rihtarieu skuzi povsod pravio, de koker čestu
so ty Iudi, Izraelitary začelli od sami sebe Mozesovi postavi zuper
božye službe vsak v suim kotu nareiati, altarie, kapele zidati inu
offrovati, natu ie zdaici Bug dopustil tim sosednim nevernim aidom,
de so čez nee gospodovali. Kadar so se pag h Bugi spet obernili,
pokuro diali, za milost prossili, taku ie nim spet dobro gosposčino
dal. Inu kar so te malikovske papežove maše se začele, od tiga čassa
ty Turki tu kersčanstvu premagaio inu doli tareio.«39
Pomemben podton Trubarjevega mišljenja o turškem vprašanju
je reminiscenca na miselno podobo, da so bili udje »stare, prave vere
krščanske« zaradi svoje veroizpovedi v očeh katoliških verskih konku-
rentov ugledovani kot poglavitni grešni kozel za turško silo: »Inu kar
so ty luterski ž nih novo krivo vero gori vstali, nei dobriga na sveitu,
so veliki kreigi, voiske, poboy. Turki nas preganaio, povsod so velike
lakote, pomori, tressuvi, dragota inu pomankane na vsih ričeh, kar
37 Jonatan Vinkler, Opombe, v: Zbrana dela Primoža IV, 480.
38 Zbrana dela Primoža Trubarja II, 184.
39 N. d., 275, 276; prim. tudi n. d., 251, 252, 377, 378.
151
1584. in nazadnje še dobro desetletje kasneje (1595), v Felicijana
Trubarja pesmarici z enakim naslovom.37
Podobno kot pri Martinu Luthru je moči tudi pri Trubarju kot
eno osnovnih črt idearija in imaginarija zastran Turkov najti misel,
da so Osmani Božja kazen za neredno življenje krščanske cerkve. Med
katekizemskimi besedili je dal naš reformator artikulaciji te misli
največ prostora v Catechizmu z dveima izlagama (1575), kjer je zapisal:
»Inu naš Gospud Bug tudi od tiga čassa, kar so te izpačene maše od
papežov gori prišle inu take nepotrebne cerqve se začele zydati, k
nim rumati, per nih odpustkov, sreče na blagi, na životu inu na živini,
dobro leitino inu dobru vreme iskati. Od tiga istiga čassa so začeli ty
Turki nas premagati inu ta gosposčina gledat gori.«38 In tudi: »Ta
trety uržah te hude gosposčine, vsaki vei, de Bug tiga Turka inu vsu
šlaht gosposčino, duhovsko inu deželsko, zavolo tih grehou tih ludi
inu nerveč zavolo malikovane, za tih falš božyh službi, izpačenih maš,
velike pregrehe, čez nas pusti taku dosti leit gospodovati, koker od
tiga sam Sveti Duh v tim Svetim pismu čestu govori. Te cele buqve v
ti Bibly Jozua inu od Rihtarieu skuzi povsod pravio, de koker čestu
so ty Iudi, Izraelitary začelli od sami sebe Mozesovi postavi zuper
božye službe vsak v suim kotu nareiati, altarie, kapele zidati inu
offrovati, natu ie zdaici Bug dopustil tim sosednim nevernim aidom,
de so čez nee gospodovali. Kadar so se pag h Bugi spet obernili,
pokuro diali, za milost prossili, taku ie nim spet dobro gosposčino
dal. Inu kar so te malikovske papežove maše se začele, od tiga čassa
ty Turki tu kersčanstvu premagaio inu doli tareio.«39
Pomemben podton Trubarjevega mišljenja o turškem vprašanju
je reminiscenca na miselno podobo, da so bili udje »stare, prave vere
krščanske« zaradi svoje veroizpovedi v očeh katoliških verskih konku-
rentov ugledovani kot poglavitni grešni kozel za turško silo: »Inu kar
so ty luterski ž nih novo krivo vero gori vstali, nei dobriga na sveitu,
so veliki kreigi, voiske, poboy. Turki nas preganaio, povsod so velike
lakote, pomori, tressuvi, dragota inu pomankane na vsih ričeh, kar
37 Jonatan Vinkler, Opombe, v: Zbrana dela Primoža IV, 480.
38 Zbrana dela Primoža Trubarja II, 184.
39 N. d., 275, 276; prim. tudi n. d., 251, 252, 377, 378.
151
