Page 172 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 172
RAZPRAVE, [TUDIJE
proceres nostrae provinciae multum supplicando et instando permo-
vimus, ut ad instaurandam erigendamque frequentiorem scholam
hic Labaci auxilium atque sumptus benigne liberaliterque promise-
rint constituerintque. Eam curam et sollicitudinem nunc in primis
nobis imposuerunt iusseruntque nos clementer, statim unum aut
alterum virum bonum, literatum, nostratem, άοκνον των πόνων (impi-
grum seu non dectractantem labores), accessere.17
Veleomikani mož! Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko
obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je
prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umet-
nosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe. Toda ko bi le vsi, ki to
bedno rovtarstvo v resnici občutijo, hoteli združiti z nami svoje želje
in gorečnost, svoje misli in delo ter z nami vred napeti vse sile, da mu
napravijo konec. Zakaj mi, ki nam je posebno jasno, da so šole cerkvi
potrebne kakor leva roka, smo ti stvari že od kraja posvečali največjo
skrb in prizadevnost in smo naposled z mnogimi prošnjami in
moledovanjem pripravili prvake naše dežele do tega, da so dobro-
hotno in širokosrčno obljubili in določili denarno pomoč za ustano-
vitev javne šole tu v Ljubljani. Zdaj so nam naložili predvsem to skrb
in nalogo ter nam milostno ukazali, naj nemudoma poiščemo in
pridobimo enega ali drugega dobrega in izobraženega moža, doma-
čina, takega, ki se ne bo plašil truda.18
Na prvi pogled bi si res morali misliti, da je Trubar (Krelj) med
samimi barbari. Besede kot so calamitas, barbaries, contemptus ali
prof ligare so ostri izrazi, in zlahka bi zato verjeli, da je bilo stanje
izobrazbe v teh deželah, ki sta jih takrat ogrožali kuga in turška
nevarnost, dejansko skrajno obžalovanja vredno. Simoniti prikazuje
nekoliko drugačno podobo položaja šolstva v tistih letih: poleg
cerkvenih latinskih šol je bila v Ljubljani od pribl. 1535 do 1563
latinska šola Lenarta Budine, ki je prej delal v Baslu v Frobenovi
tiskarni ter živel in deloval v baselskih humanističnih krogih okrog
Erazma. Leta 1563 je postal rektor nove stanovske šole. Mnoge svoje
17 Rajhman (gl. op. 2), 198.
18 Prevod Anton Sovrè; iz: Rajhman (gl. op. 2), 199.
170
proceres nostrae provinciae multum supplicando et instando permo-
vimus, ut ad instaurandam erigendamque frequentiorem scholam
hic Labaci auxilium atque sumptus benigne liberaliterque promise-
rint constituerintque. Eam curam et sollicitudinem nunc in primis
nobis imposuerunt iusseruntque nos clementer, statim unum aut
alterum virum bonum, literatum, nostratem, άοκνον των πόνων (impi-
grum seu non dectractantem labores), accessere.17
Veleomikani mož! Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko
obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je
prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umet-
nosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe. Toda ko bi le vsi, ki to
bedno rovtarstvo v resnici občutijo, hoteli združiti z nami svoje želje
in gorečnost, svoje misli in delo ter z nami vred napeti vse sile, da mu
napravijo konec. Zakaj mi, ki nam je posebno jasno, da so šole cerkvi
potrebne kakor leva roka, smo ti stvari že od kraja posvečali največjo
skrb in prizadevnost in smo naposled z mnogimi prošnjami in
moledovanjem pripravili prvake naše dežele do tega, da so dobro-
hotno in širokosrčno obljubili in določili denarno pomoč za ustano-
vitev javne šole tu v Ljubljani. Zdaj so nam naložili predvsem to skrb
in nalogo ter nam milostno ukazali, naj nemudoma poiščemo in
pridobimo enega ali drugega dobrega in izobraženega moža, doma-
čina, takega, ki se ne bo plašil truda.18
Na prvi pogled bi si res morali misliti, da je Trubar (Krelj) med
samimi barbari. Besede kot so calamitas, barbaries, contemptus ali
prof ligare so ostri izrazi, in zlahka bi zato verjeli, da je bilo stanje
izobrazbe v teh deželah, ki sta jih takrat ogrožali kuga in turška
nevarnost, dejansko skrajno obžalovanja vredno. Simoniti prikazuje
nekoliko drugačno podobo položaja šolstva v tistih letih: poleg
cerkvenih latinskih šol je bila v Ljubljani od pribl. 1535 do 1563
latinska šola Lenarta Budine, ki je prej delal v Baslu v Frobenovi
tiskarni ter živel in deloval v baselskih humanističnih krogih okrog
Erazma. Leta 1563 je postal rektor nove stanovske šole. Mnoge svoje
17 Rajhman (gl. op. 2), 198.
18 Prevod Anton Sovrè; iz: Rajhman (gl. op. 2), 199.
170
