Page 187 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 187
ZVONIMIR [TRUBELJ
je kot kanonik imel kar tri »ministrske plače« (plačo kanonika,
prebendo sv. Maksimilijana v Celju, dohodke župnije Šentjernej),
sedaj skoraj obubužan diakon, ki dobesedno tolče revščino in je
vendar prav v tem obdobju zmožen napisati Katekizem in Abecednik
in v glavnem s svojimi prispevki natisniti ti prvi slovenski tiskani
knjigi v Morhartovi tiskarni v Tübingenu, v času, ko je v veljavi
»interim«. Iznajdljivo ju zakrije s trojno tančico: s psevdonim avtorja
»Philopatridus illyricus«, krajem tiska »in Sybenburgen« (kjer je do
svoje smrti leta 1554 deloval njegov stanovski kolega, nekdanji kano-
nik Paul Wiener in kjer interim ni veljal) in imenom tiskarja »Jernej
Skuryaniz«. Tej trojni tančici, ki obdaja prvi slovenski knjigi, pa je
vendarle dal svoj osebni pečat: v pridigi o veri, prav v njej se je
podpisal.
Ta iznajdljiva poteza v zelo težkem času dokazuje Trubarjev hiter
dvig in nagel prodor v popolnoma novem okolju. Erik H. Erikson je
v svoji teoriji osebnosti dejal, da so najprej puberteta, nato pa še druga
krizna obdobja v življenju podobna salti na drogu, ko mora atlet
izpustiti drog in v skoku poprijeti za drugega. Za Trubarja je bil drog,
za katerega se je po salti prestopa v Evangeličansko cerkev v popol-
noma novem in tujem okolju trdno zagrabil, njegova močna pozitina
samozavest, tudi njegova močna vera in trdno prepričanje, da je in še
ostaja v službi slovenskemu malemu človeku, svojim »lubim Sloven-
cem«, kot bo ponavljal vse do svoje smrti. S slovensko knjigo je tako
našel nov način komunikacije. Vse to, kar je dosedaj nosil v sebi, bo
preko pisane besede predajal svojemu ljudstvu. Sam pravi, da mu je
»božja previdnost« dala pero v roke, ki ga ne bo več odložil, še na
smrtni postelji ne!
Tako v prvem kot sedaj v drugem, nemškem in evangeličanskem
obdobju njegovega življenja, pridejo do veljave njegova izredna delav-
nost, marljivost, vztrajnost in nepopustljivost. Sedemnajst let, od
1548 do 1565, ko je iz Ljubljane drugič in zadnjič pregnan, prav toliko
let kot je deloval kot katoliški duhovnik, spremljamo Trubarja kot
praktično usmerjenega teologa, ki je zmožen osebne miselne in
teološke sinteze. Njegova originalnost je v poustvarjanju, v prilaga-
janju tujih miselnih predlog za potrebe slovenskega človeka. Kot
teolog vsakdanjega življenja, kot praktični teolog, ne mara teoretičnih
185
je kot kanonik imel kar tri »ministrske plače« (plačo kanonika,
prebendo sv. Maksimilijana v Celju, dohodke župnije Šentjernej),
sedaj skoraj obubužan diakon, ki dobesedno tolče revščino in je
vendar prav v tem obdobju zmožen napisati Katekizem in Abecednik
in v glavnem s svojimi prispevki natisniti ti prvi slovenski tiskani
knjigi v Morhartovi tiskarni v Tübingenu, v času, ko je v veljavi
»interim«. Iznajdljivo ju zakrije s trojno tančico: s psevdonim avtorja
»Philopatridus illyricus«, krajem tiska »in Sybenburgen« (kjer je do
svoje smrti leta 1554 deloval njegov stanovski kolega, nekdanji kano-
nik Paul Wiener in kjer interim ni veljal) in imenom tiskarja »Jernej
Skuryaniz«. Tej trojni tančici, ki obdaja prvi slovenski knjigi, pa je
vendarle dal svoj osebni pečat: v pridigi o veri, prav v njej se je
podpisal.
Ta iznajdljiva poteza v zelo težkem času dokazuje Trubarjev hiter
dvig in nagel prodor v popolnoma novem okolju. Erik H. Erikson je
v svoji teoriji osebnosti dejal, da so najprej puberteta, nato pa še druga
krizna obdobja v življenju podobna salti na drogu, ko mora atlet
izpustiti drog in v skoku poprijeti za drugega. Za Trubarja je bil drog,
za katerega se je po salti prestopa v Evangeličansko cerkev v popol-
noma novem in tujem okolju trdno zagrabil, njegova močna pozitina
samozavest, tudi njegova močna vera in trdno prepričanje, da je in še
ostaja v službi slovenskemu malemu človeku, svojim »lubim Sloven-
cem«, kot bo ponavljal vse do svoje smrti. S slovensko knjigo je tako
našel nov način komunikacije. Vse to, kar je dosedaj nosil v sebi, bo
preko pisane besede predajal svojemu ljudstvu. Sam pravi, da mu je
»božja previdnost« dala pero v roke, ki ga ne bo več odložil, še na
smrtni postelji ne!
Tako v prvem kot sedaj v drugem, nemškem in evangeličanskem
obdobju njegovega življenja, pridejo do veljave njegova izredna delav-
nost, marljivost, vztrajnost in nepopustljivost. Sedemnajst let, od
1548 do 1565, ko je iz Ljubljane drugič in zadnjič pregnan, prav toliko
let kot je deloval kot katoliški duhovnik, spremljamo Trubarja kot
praktično usmerjenega teologa, ki je zmožen osebne miselne in
teološke sinteze. Njegova originalnost je v poustvarjanju, v prilaga-
janju tujih miselnih predlog za potrebe slovenskega človeka. Kot
teolog vsakdanjega življenja, kot praktični teolog, ne mara teoretičnih
185
