Page 214 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 214
RAZPRAVE, [TUDIJE
pregled odlomkov,5 je za navedke iz Stare zaveze kombiniral latinsko
Vulgato in Luthrov nemški prevod, za navedke iz Nove zaveze pa
Erazmov latinski prevod in Luthrov nemški prevod. Povsem mogoče
je tudi, da je kak navedek prevedel po prevodu, ki ga je našel v kaki
od knjig, ki jih je uporabljal (npr. nemško in latinsko besedilo Luth-
rovega Malega katekizma ipd.), vendar pa je to skoraj nemogoče
dokazovati. Poleg tega lahko v marsikateri formulaciji v prevajanju
zasledimo tudi sence dotedanje ustne tradicije podajanja Svetega pisma
v slovenskem jeziku.
Pričakovani uporabniki
Trubar je Katekizem namenil v prvi vrsti slovenski izobrazbeni eliti:
duhovnikom, pridigarjem, učiteljem, pismenim staršem in vsem, »ki
znajo brati«. Tudi dejansko je – če ga primerjamo z Abecednikom –
Katekizem neposredno namenjen precej ožji skupini bolj izobraženih
ljudi, ki naj bi na njegovi podlagi širili vero ter učili ljudi osnovnih
verskih resnic ter jim pridigali. Tudi zato vsebuje Katekizem po eni
strani zapletene teološke razprave, ki marsikdaj spravljajo v zadrego
celo izobraženega sodobnega bralca, na drugi strani pa obrazce,
napotke, pesmi in litanije, ki se jih lahko od izobraženih bralcev
Katekizma naučijo tudi nepismeni ljudje – tem pa je Katekizem name-
njen posredno. Zato je Katekizem najprej katekizem, nato agenda in
slednjič pesmarica. Trubar ga je pisal kot univerzalni priročnik za
širjenje vere v slovenskem jeziku. Delež pismenega prebivalstva v 16.
stoletju se je na Slovenskem verjetno gibal med 3 % na začetku in 8 %
ob koncu stoletja, zato so se Trubarjeve knjige nedvomno bolj poslu-
šale kot brale. Izobraženi bralec pa je seveda glede na svoje poslu-
5 Primerjali smo Luthrov prevod celotne Biblije v nemščino po izdaji iz 1545 (LB),
Erazmov prevod Nove zaveze v latinščino po natisu iz 1542 (EB), latinsko Vulgato
(VU), »Zwinglijevo« Biblijo v nemščini po izdaji iz 1531, grško izvirno besedilo
Nove zaveze (www.greekbible.com), za Staro zavezo še hebrejsko Biblijo s celovito
besedno analizo in razlago hebrejskih besed ter prevodom v grščino ter
angleščino (www.blueletterbible.org), grško besedilo Stare zaveze (Septuaginta)
(www.blueletterbible.org). Za natančnejše podatke o primerjanih delih gl. Ahačič,
2007. Poleg tega smo upoštevali tudi nekoliko drugačno latinsko in nemško
besedilo posameznih odlomkov v Luthrovi Hišni tabli (Bekenntnisschriften, 1976:
523–527).
212
pregled odlomkov,5 je za navedke iz Stare zaveze kombiniral latinsko
Vulgato in Luthrov nemški prevod, za navedke iz Nove zaveze pa
Erazmov latinski prevod in Luthrov nemški prevod. Povsem mogoče
je tudi, da je kak navedek prevedel po prevodu, ki ga je našel v kaki
od knjig, ki jih je uporabljal (npr. nemško in latinsko besedilo Luth-
rovega Malega katekizma ipd.), vendar pa je to skoraj nemogoče
dokazovati. Poleg tega lahko v marsikateri formulaciji v prevajanju
zasledimo tudi sence dotedanje ustne tradicije podajanja Svetega pisma
v slovenskem jeziku.
Pričakovani uporabniki
Trubar je Katekizem namenil v prvi vrsti slovenski izobrazbeni eliti:
duhovnikom, pridigarjem, učiteljem, pismenim staršem in vsem, »ki
znajo brati«. Tudi dejansko je – če ga primerjamo z Abecednikom –
Katekizem neposredno namenjen precej ožji skupini bolj izobraženih
ljudi, ki naj bi na njegovi podlagi širili vero ter učili ljudi osnovnih
verskih resnic ter jim pridigali. Tudi zato vsebuje Katekizem po eni
strani zapletene teološke razprave, ki marsikdaj spravljajo v zadrego
celo izobraženega sodobnega bralca, na drugi strani pa obrazce,
napotke, pesmi in litanije, ki se jih lahko od izobraženih bralcev
Katekizma naučijo tudi nepismeni ljudje – tem pa je Katekizem name-
njen posredno. Zato je Katekizem najprej katekizem, nato agenda in
slednjič pesmarica. Trubar ga je pisal kot univerzalni priročnik za
širjenje vere v slovenskem jeziku. Delež pismenega prebivalstva v 16.
stoletju se je na Slovenskem verjetno gibal med 3 % na začetku in 8 %
ob koncu stoletja, zato so se Trubarjeve knjige nedvomno bolj poslu-
šale kot brale. Izobraženi bralec pa je seveda glede na svoje poslu-
5 Primerjali smo Luthrov prevod celotne Biblije v nemščino po izdaji iz 1545 (LB),
Erazmov prevod Nove zaveze v latinščino po natisu iz 1542 (EB), latinsko Vulgato
(VU), »Zwinglijevo« Biblijo v nemščini po izdaji iz 1531, grško izvirno besedilo
Nove zaveze (www.greekbible.com), za Staro zavezo še hebrejsko Biblijo s celovito
besedno analizo in razlago hebrejskih besed ter prevodom v grščino ter
angleščino (www.blueletterbible.org), grško besedilo Stare zaveze (Septuaginta)
(www.blueletterbible.org). Za natančnejše podatke o primerjanih delih gl. Ahačič,
2007. Poleg tega smo upoštevali tudi nekoliko drugačno latinsko in nemško
besedilo posameznih odlomkov v Luthrovi Hišni tabli (Bekenntnisschriften, 1976:
523–527).
212
