Page 250 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 250
RAZPRAVE, [TUDIJE
prosil, naj pusti grob njegovega očeta in bratca neoskrunjen.18 Poko-
pališče okoli cerkve Matere Božje v Velenju je nato še nekaj desetletij
služilo za pokope protestantov. Vemo, da so na tem pokopališču
pokopali sestro Maksimilijana Heriča z gradu Velenje in Pakenštajn,
Ivana in Suzano Širski,19 Zofijo Heričevo, Sauerji20 pa so dobili celo
dovoljenje za ureditev družinske grobnice.21
Ob prevzemu cerkve so morali seveda urediti tudi premoženjske
razmere. Zaradi tega je nastal tudi najstarejši ohranjeni urbar posesti
velenjske cerkve, katerega vsebino smo omenili že zgoraj. Herič in
škalski župnik sta se o tem, kaj je cerkveno premoženje in kaj si je
Herič protipravno prisvojil, dokončno sporazumela šele leta 1602,
ko je o tem vprašanju razsodila komisija, ki se je zbrala v Velenju; tu
je delovala od maja do julija ter v tem času zasliševala cerkvene
podložnike in nekatere velenjske tržane.22 Odločitev komisije je bila
po pričakovanju popolnoma v korist škalskega župnika. Tako je
znova pridobil za svojo župnijo vse premoženje, ki ga kar trideset let
ni mogel uporabljati.
Ravno ta proces leta 1602 med velenjskim graščakom in škalskim
župnikom povzema enega od pomembnih pokazateljev glavnine
problemov, ki so se dostikrat le zamaskirali pod formo ideološkega
boja – šlo je za prihodke. Pregled gradiva druge polovice 16. in začetka
17. stoletja namreč pokaže, da je bila – ne glede na verski spor med
luterani in katoličani – posest ključna stvar, okoli katere sta se vrteli
obe ideološki strani. Zemlja, vinogradi, stavbe, službe itn., to je bilo
tisto, kar je ves čas ostajalo v srčiki razmišljanja luteranskih plemičev,
meščanov/tržanov in predikantov na eni strani in njihovih katoliških
pendantov na drugi.23
18 8. april 1600 (listina je bila škofu prezentirana naslednji dan, ob veliki procesiji),
v: Orožen 1884, 231/2.
19 Širski so od leta 1563 dalje upravljali krški grad Ekenštajn v Šaleški dolini.
20 Družina Sauerjev je pridobila grad Velenje leta 1603, ter ga nato obdržala vse do
leta 1797.
21 Orožen 1884, 255–258.
22 Orožen 1884, 245–247.
23 Primerjaj gradivo, ohranjeno v: NALj Gornji Grad A, fascikli odgovarjajočih
župnij.
248
prosil, naj pusti grob njegovega očeta in bratca neoskrunjen.18 Poko-
pališče okoli cerkve Matere Božje v Velenju je nato še nekaj desetletij
služilo za pokope protestantov. Vemo, da so na tem pokopališču
pokopali sestro Maksimilijana Heriča z gradu Velenje in Pakenštajn,
Ivana in Suzano Širski,19 Zofijo Heričevo, Sauerji20 pa so dobili celo
dovoljenje za ureditev družinske grobnice.21
Ob prevzemu cerkve so morali seveda urediti tudi premoženjske
razmere. Zaradi tega je nastal tudi najstarejši ohranjeni urbar posesti
velenjske cerkve, katerega vsebino smo omenili že zgoraj. Herič in
škalski župnik sta se o tem, kaj je cerkveno premoženje in kaj si je
Herič protipravno prisvojil, dokončno sporazumela šele leta 1602,
ko je o tem vprašanju razsodila komisija, ki se je zbrala v Velenju; tu
je delovala od maja do julija ter v tem času zasliševala cerkvene
podložnike in nekatere velenjske tržane.22 Odločitev komisije je bila
po pričakovanju popolnoma v korist škalskega župnika. Tako je
znova pridobil za svojo župnijo vse premoženje, ki ga kar trideset let
ni mogel uporabljati.
Ravno ta proces leta 1602 med velenjskim graščakom in škalskim
župnikom povzema enega od pomembnih pokazateljev glavnine
problemov, ki so se dostikrat le zamaskirali pod formo ideološkega
boja – šlo je za prihodke. Pregled gradiva druge polovice 16. in začetka
17. stoletja namreč pokaže, da je bila – ne glede na verski spor med
luterani in katoličani – posest ključna stvar, okoli katere sta se vrteli
obe ideološki strani. Zemlja, vinogradi, stavbe, službe itn., to je bilo
tisto, kar je ves čas ostajalo v srčiki razmišljanja luteranskih plemičev,
meščanov/tržanov in predikantov na eni strani in njihovih katoliških
pendantov na drugi.23
18 8. april 1600 (listina je bila škofu prezentirana naslednji dan, ob veliki procesiji),
v: Orožen 1884, 231/2.
19 Širski so od leta 1563 dalje upravljali krški grad Ekenštajn v Šaleški dolini.
20 Družina Sauerjev je pridobila grad Velenje leta 1603, ter ga nato obdržala vse do
leta 1797.
21 Orožen 1884, 255–258.
22 Orožen 1884, 245–247.
23 Primerjaj gradivo, ohranjeno v: NALj Gornji Grad A, fascikli odgovarjajočih
župnij.
248
