Page 314 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 314
RAZGLEDI, VPOGLEDI
moških,4 imajo ženske v zavesti večine podrejeno vlogo. Vendar zdaj
tako rekoč vsi priznavajo, da je to popačena podoba in da so bile
ženske v Jezusovem življenju po vsej zgodovinski verjetnosti zelo
pomembne.5 Jezusov sproščeni odnos do žensk je razviden iz njego-
vih številnih srečanj, zapisanih v evangelijih. Jezus je ozdravljal ženske,
telesno in duševno. Rad se je družil in pogovarjal z njimi. Sprejemal
jih je med svoje učence in nekatere so bile v skupini, ki ga je sprem-
ljala. Bil je prijatelj z Lazarjevima sestrama. Ženske so v marsikateri
priliki za zgled. Včasih skrbijo za Jezusa in njegove učence. Ta njegov
odnos je bil nekaj zelo novega spričo tedanjega položaja ženske.6 In
vse te pripovedi kažejo, da se Jezus ni strinjal s tedaj uveljavljeno
diskriminacijo žensk; njegova ravnodušnost do predpisov o čistosti
mu je olajševala to odprtost do njih.7
Nemški ekseget in zgodovinar Joachim Jeremias v svojem veli-
kem delu podaja obsežno študijo o družbenem položaju ženske.8
Poglavje je predolgo, da bi ga predstavili vsaj v povzetku, končuje
pa se z ugotovitvami: Šele na zgodovinskem ozadju lahko v celoti
presodimo Jezusov odnos do ženske. Luka (8,1–3) in Marko (15,41)
pripovedujeta o ženskah, ki spremljajo Jezusa; to je v dotedanji
zgodovini nekaj čisto novega. Janez Krstnik je pridigal ženskam (Mt
21,31) in jih krščeval, Jezus pa prav tako krši običaj, ko dovoli, da ga
4 Isti. »Čeprav v Izraelu (ženske) niso bile take sužnje, kot so nekoč mislili, so bile
versko diskriminirane in v templju in sinagogi ločene od moških. Zaradi porodov
in menstruacije so bile vedno potencialno ’ne-čiste’ in zato potisnjene na rob
postave. Judovsko družinsko pravo je bilo za žensko bolj neugodno kot rimsko:
ženske niso mogle zahtevati ločitve. Njihov položaj pa se je v 1. stoletju še
poslabšal v primerjavi s prejšnjim in pri rabinih tistega časa srečujemo – ob
hvali materi – načelno nezaupanje do ženske.«
5 Feministična teologija si je prizadevala, da bi vsa področja teologije izprašala o
njihovem vplivu na življenje žensk, in je že zelo zgodaj poudarila Jezusov odnos
do žensk in njegov pomen za ženske.
6 Prim.: grešnica pri Simonu (Lk 7,36–50), prešuštnica, ki jo hočejo kamenjati
(Jn 8,3–11), Marta in Marija (Lk 10,38–42), žene, ki mu strežejo (Lk 8,1–3; Mr
15,40–41), žene ob grobu vstalega Kristusa (Mr 16,1–8). Jezusu se ne upira dotik
ženske, ki krvavi (Mr 5,25–34).
7 Prim. Daniel Marguerat, L’homme qui venait de Nazareth. Ce qu’on peut aujourd’hui
savoir de Jésus. Édition du Moulin, Aubonne, Švica, 1990.
8 Prim. Joachim Jeremias, Jérusalem au temps du Christ, Édition du Cerf, Pariz 1967.
312
moških,4 imajo ženske v zavesti večine podrejeno vlogo. Vendar zdaj
tako rekoč vsi priznavajo, da je to popačena podoba in da so bile
ženske v Jezusovem življenju po vsej zgodovinski verjetnosti zelo
pomembne.5 Jezusov sproščeni odnos do žensk je razviden iz njego-
vih številnih srečanj, zapisanih v evangelijih. Jezus je ozdravljal ženske,
telesno in duševno. Rad se je družil in pogovarjal z njimi. Sprejemal
jih je med svoje učence in nekatere so bile v skupini, ki ga je sprem-
ljala. Bil je prijatelj z Lazarjevima sestrama. Ženske so v marsikateri
priliki za zgled. Včasih skrbijo za Jezusa in njegove učence. Ta njegov
odnos je bil nekaj zelo novega spričo tedanjega položaja ženske.6 In
vse te pripovedi kažejo, da se Jezus ni strinjal s tedaj uveljavljeno
diskriminacijo žensk; njegova ravnodušnost do predpisov o čistosti
mu je olajševala to odprtost do njih.7
Nemški ekseget in zgodovinar Joachim Jeremias v svojem veli-
kem delu podaja obsežno študijo o družbenem položaju ženske.8
Poglavje je predolgo, da bi ga predstavili vsaj v povzetku, končuje
pa se z ugotovitvami: Šele na zgodovinskem ozadju lahko v celoti
presodimo Jezusov odnos do ženske. Luka (8,1–3) in Marko (15,41)
pripovedujeta o ženskah, ki spremljajo Jezusa; to je v dotedanji
zgodovini nekaj čisto novega. Janez Krstnik je pridigal ženskam (Mt
21,31) in jih krščeval, Jezus pa prav tako krši običaj, ko dovoli, da ga
4 Isti. »Čeprav v Izraelu (ženske) niso bile take sužnje, kot so nekoč mislili, so bile
versko diskriminirane in v templju in sinagogi ločene od moških. Zaradi porodov
in menstruacije so bile vedno potencialno ’ne-čiste’ in zato potisnjene na rob
postave. Judovsko družinsko pravo je bilo za žensko bolj neugodno kot rimsko:
ženske niso mogle zahtevati ločitve. Njihov položaj pa se je v 1. stoletju še
poslabšal v primerjavi s prejšnjim in pri rabinih tistega časa srečujemo – ob
hvali materi – načelno nezaupanje do ženske.«
5 Feministična teologija si je prizadevala, da bi vsa področja teologije izprašala o
njihovem vplivu na življenje žensk, in je že zelo zgodaj poudarila Jezusov odnos
do žensk in njegov pomen za ženske.
6 Prim.: grešnica pri Simonu (Lk 7,36–50), prešuštnica, ki jo hočejo kamenjati
(Jn 8,3–11), Marta in Marija (Lk 10,38–42), žene, ki mu strežejo (Lk 8,1–3; Mr
15,40–41), žene ob grobu vstalega Kristusa (Mr 16,1–8). Jezusu se ne upira dotik
ženske, ki krvavi (Mr 5,25–34).
7 Prim. Daniel Marguerat, L’homme qui venait de Nazareth. Ce qu’on peut aujourd’hui
savoir de Jésus. Édition du Moulin, Aubonne, Švica, 1990.
8 Prim. Joachim Jeremias, Jérusalem au temps du Christ, Édition du Cerf, Pariz 1967.
312
