Page 320 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 320
RAZGLEDI, VPOGLEDI
števila nemških dežel še Prusi, Litovci, večji del Poljakov in Čehov, na
Sedmograškem ter Madžari. Notranje Avstrije in Hrvatov seveda ni
bilo potrebno posebej omenjati, saj so bili ti del ožjega Trubarjevega
delokroga.
Ob Trubarjevih poimenovanjih se postavlja vprašanje, kakšna je
bila razširjenost reformacije v teh deželah. Na to je skušal odgovoriti
ta simpozij, saj je prvič obravnaval sočasno versko dogajanje v deže-
lah, ki jih je Trubar Slovencem postavljal kot oporo pri odločanju.
Tako lahko mirno rečemo, da je bila s tem simpozijem odpravljena
velika vrzel glede dojemanja Trubarjeve duhovne širine.
Posebnost simpozija je bila tudi v tem, da je potekal na več mestih.
Otvoritev je bila v slavnostni dvorani Avstrijske akademije znanosti,
prvi dan simpozija je potekal v prostorih Madžarskega kulturnega
centra, drugi dan v prostorih Poljskega kulturnega centra. Slavnostni
sprejem s koncertom Trubarjevih pesmi je bil na Slovenskem znan-
stvenem inštitutu. Pel je oktet Zven iz Ljubljane, njegov spored pa je
obsegal pesmi iz Trubarjevih pesmaric v priredbah Mateja Hubada,
Matije Tomca, Ivana Florjanca in Janeza Močnika.
Na otvoritvi simpozija so sodelovali s pozdravnimi govori dr.
Stanislav Raščan (veleposlanik Republike Slovenije pri OVSE), univ.
prof. dr. Karl Schwarz (Univerza na Dunaju) in veleposlanik dr. Emil
Brix (avstrijsko zunanje ministrstvo), slavnostno predavanje pa je imel
univ. prof. dr. Alfred Kohler.
Kot predavatelji so nastopili še Vincenc Rajšp in Andrej Hozjan
(Slovenija), Eva Hüttel Hubert, Rudolf Leeb in Christian Gastgeber
(Avstrija), András Szabó, István Bitskey in Zoltán Csepergi (Madžar-
ska), David P. Daniel (Slovaška), Martin Rothkegel in Ulrich Wien
(Nemčija), Martin Wernisch (Češka), Jan Harasimowitz, Edmund
Kizik, Jacek Wijaczka in Tomasz Kempa (Poljska). Kot moderatorke
so sodelovale Francka Premk (Ljubljana), Katja Sturm-Schnabl (Du-
naj), Valeria Heuberger (Dunaj) in Martina Fuchs (Dunaj).
318
števila nemških dežel še Prusi, Litovci, večji del Poljakov in Čehov, na
Sedmograškem ter Madžari. Notranje Avstrije in Hrvatov seveda ni
bilo potrebno posebej omenjati, saj so bili ti del ožjega Trubarjevega
delokroga.
Ob Trubarjevih poimenovanjih se postavlja vprašanje, kakšna je
bila razširjenost reformacije v teh deželah. Na to je skušal odgovoriti
ta simpozij, saj je prvič obravnaval sočasno versko dogajanje v deže-
lah, ki jih je Trubar Slovencem postavljal kot oporo pri odločanju.
Tako lahko mirno rečemo, da je bila s tem simpozijem odpravljena
velika vrzel glede dojemanja Trubarjeve duhovne širine.
Posebnost simpozija je bila tudi v tem, da je potekal na več mestih.
Otvoritev je bila v slavnostni dvorani Avstrijske akademije znanosti,
prvi dan simpozija je potekal v prostorih Madžarskega kulturnega
centra, drugi dan v prostorih Poljskega kulturnega centra. Slavnostni
sprejem s koncertom Trubarjevih pesmi je bil na Slovenskem znan-
stvenem inštitutu. Pel je oktet Zven iz Ljubljane, njegov spored pa je
obsegal pesmi iz Trubarjevih pesmaric v priredbah Mateja Hubada,
Matije Tomca, Ivana Florjanca in Janeza Močnika.
Na otvoritvi simpozija so sodelovali s pozdravnimi govori dr.
Stanislav Raščan (veleposlanik Republike Slovenije pri OVSE), univ.
prof. dr. Karl Schwarz (Univerza na Dunaju) in veleposlanik dr. Emil
Brix (avstrijsko zunanje ministrstvo), slavnostno predavanje pa je imel
univ. prof. dr. Alfred Kohler.
Kot predavatelji so nastopili še Vincenc Rajšp in Andrej Hozjan
(Slovenija), Eva Hüttel Hubert, Rudolf Leeb in Christian Gastgeber
(Avstrija), András Szabó, István Bitskey in Zoltán Csepergi (Madžar-
ska), David P. Daniel (Slovaška), Martin Rothkegel in Ulrich Wien
(Nemčija), Martin Wernisch (Češka), Jan Harasimowitz, Edmund
Kizik, Jacek Wijaczka in Tomasz Kempa (Poljska). Kot moderatorke
so sodelovale Francka Premk (Ljubljana), Katja Sturm-Schnabl (Du-
naj), Valeria Heuberger (Dunaj) in Martina Fuchs (Dunaj).
318
