Page 321 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 321
Ale{ Igli~
KOGA JE MISLIL TRUBAR Z BESEDAMA
»LUBI SLOVENCI«?
V Fredegarjevi kroniki se slovensko-karantanska kneževina okoli
leta 630 imenuje marca Vinedorum, njen knez pa Wallucus dux Vine-
dorum (Kos, 1985). Langobardski zgodovinar Pavel Diakon v svoji
Zgodovini Langobardov iz 8. stoletja piše, da je bavarski kralj (voj-
voda) Tassilo okoli leta 593 vdrl v deželo Sklavenov (»in Sclaborum
provinciam«), jih premagal ter se vrnil v svojo deželo z obilnim
plenom (Diakon, 1988). V drugem poročilu pa Diakon omenja, da so
Bavarci v približno istem času (okoli leta 595) napadli Sklavene
(Sclavos), ki pa so bili s pomočjo Obrov poraženi, oziroma vsi pobiti.
Milko Kos (1985) meni, da lahko pod imenom »Sclaborum provin-
cia« v prvem Diakonovem poročilu prejkone razumemo Karantanijo,
ki se v kasnejših virih imenuje tudi Sclavinia.
Predniki Slovencev se v virih iz 6., 7. in 8. stoletja imenujejo
najčešče Sclavi, Sclabi, Sclauani, Sclauoni, dežela pa Sclauinia (Kos,
1985). V Fredegarjevi kroniki se za prednike Slovencev uporablja tudi
ime Winedi in Vinedi. V življenjepisu svetega Kolumbana, ki je nastal
okrog leta 618, pa se imenujejo predniki Slovencev »Venetii qui et
Sclavi«. V zgodovini se sicer prvič zapiše ime »Slovani« (Óêëáõçíoß) v
spisih Pseudo-Caesariusa Nazianzenusa leta 525 (Županič, 1932).
Procopius in Jordanes poročata, da so bili Slovani (Venetharum natio)
razdeljeni na številna plemena, vendar so sebe v glavnem imenovali
Sklaveni (Sclaueni) in Anti, ki naj bi imeli skupen jezik (glejte še:
Županič, 1928; Županič, 1961; Volpi Lisjak, 2004). Jordanes, ki je bil
gotskega rodu, tako v svojem delu iz 6. stoletja deli Slovane v tri
narode: Venete, Sclauene in Ante (Dvornik, 1956). Zgodovinar Ver-
nadsky (1887–1973) z ameriške univerze Yale umešča omenje tri
319
KOGA JE MISLIL TRUBAR Z BESEDAMA
»LUBI SLOVENCI«?
V Fredegarjevi kroniki se slovensko-karantanska kneževina okoli
leta 630 imenuje marca Vinedorum, njen knez pa Wallucus dux Vine-
dorum (Kos, 1985). Langobardski zgodovinar Pavel Diakon v svoji
Zgodovini Langobardov iz 8. stoletja piše, da je bavarski kralj (voj-
voda) Tassilo okoli leta 593 vdrl v deželo Sklavenov (»in Sclaborum
provinciam«), jih premagal ter se vrnil v svojo deželo z obilnim
plenom (Diakon, 1988). V drugem poročilu pa Diakon omenja, da so
Bavarci v približno istem času (okoli leta 595) napadli Sklavene
(Sclavos), ki pa so bili s pomočjo Obrov poraženi, oziroma vsi pobiti.
Milko Kos (1985) meni, da lahko pod imenom »Sclaborum provin-
cia« v prvem Diakonovem poročilu prejkone razumemo Karantanijo,
ki se v kasnejših virih imenuje tudi Sclavinia.
Predniki Slovencev se v virih iz 6., 7. in 8. stoletja imenujejo
najčešče Sclavi, Sclabi, Sclauani, Sclauoni, dežela pa Sclauinia (Kos,
1985). V Fredegarjevi kroniki se za prednike Slovencev uporablja tudi
ime Winedi in Vinedi. V življenjepisu svetega Kolumbana, ki je nastal
okrog leta 618, pa se imenujejo predniki Slovencev »Venetii qui et
Sclavi«. V zgodovini se sicer prvič zapiše ime »Slovani« (Óêëáõçíoß) v
spisih Pseudo-Caesariusa Nazianzenusa leta 525 (Županič, 1932).
Procopius in Jordanes poročata, da so bili Slovani (Venetharum natio)
razdeljeni na številna plemena, vendar so sebe v glavnem imenovali
Sklaveni (Sclaueni) in Anti, ki naj bi imeli skupen jezik (glejte še:
Županič, 1928; Županič, 1961; Volpi Lisjak, 2004). Jordanes, ki je bil
gotskega rodu, tako v svojem delu iz 6. stoletja deli Slovane v tri
narode: Venete, Sclauene in Ante (Dvornik, 1956). Zgodovinar Ver-
nadsky (1887–1973) z ameriške univerze Yale umešča omenje tri
319
