Page 323 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 323
ALE[ IGLI^
tudi Tabula Peutingeriana z navajanjem Venetov in Venetov-Sarmatov
(Dvornik, 1956) ter hipoteza jezikoslovca F. Bezlaja, da je praslovan-
ščina venetizirana baltščina (Pleterski, 1995). Bezlajeva hipoteza o
praslovanščini kot venetizirani baltoslovanščini bi lahko razložila,
zakaj so Germani poimenovali svoje vzhodne slovanske sosede z
venetskim imenom. Če so prvotni baltski Veneti in Veneti na območju
Visle govorili soroden jezik, je namreč povsem pričakovano, da so
Germani (in Finci) oboje imenovali z istim imenom. Kako pa so eni
in drugi, to je baltski Veneti in Veneti ob Visli, imenovali sami sebe,
pa ostaja neznanka, saj o tem ni na voljo pisnih virov. Prav tako ostaja
odprto in nerešljivo vprašanje, kolikšen številčni delež so imeli baltski
Veneti v procesu formiranja Praslovanov. Glede na Bezlajevo hipotezo
o praslovanščini kot venetizirani baltščini je prav mogoče, da precej-
šen delež. V daljšem časovnem obdobju namreč manjšinska skupina
običajno prevzame večinski jezik okolja, v katerem živi, in ne obratno.
In to ne glede na njihov družbeni položaj, kot je bil to primer pri
Normanih v Franciji, ki so najprej privzeli francoski jezik, po naseltvi
v Angliji pa po več sto letih angleški jezik, ali pa primer Bolgarov in
Rusov.
Ime Vendi se pojavlja tudi v nekaterih osebnih imenih, kot je na
primer Vinitharius (zavojevalec Vendov, Wendenkämpfer; Županič,
1961). Tako Niko Županič kot tudi M. Kos pa pod imeni Venedi,
Venethi, Venetii, Winedi in Vinedi nimata v mislih antičnih Venetov
iz sedanje italijanske pokrajine Venecije, ki so živeli v porečju reke
Pad, pač pa naše slovenske prednike. Ni pa možno izključiti, da so se
pred slovanskimi selitvami v 6. stoletju ali prej, nekateri Venedi že
nahajali na današnjem slovenskem ozemlju, ki ga je s baltskimi
naselitvenim območjem Venedov povezovala starodavna jantarjeva
pot, za katero sta vedela že Herodot in Tacit (Volpi Lisjak, 2004).
Kakor tudi ne tega, da so bili antični Veneti iz porečja Pada potomci
staroselskih Venetov iz območja Baltskega morja (Pomorjanske), ki
so se priselili na jug po jantarjevi poti, še preden so se baltski Veneti
spojili s sosednjimi slovanskimi plemeni.
Alpski Slovenci niso bili enotno pleme, ki bi se kot celota preselilo
na območje Vzhodnih Alp, zgornjega Posavja in Posočja, temveč so
se naseljevali v več valovih (Bezlaj, 1967). Zgodovinar Grafenauer
321
tudi Tabula Peutingeriana z navajanjem Venetov in Venetov-Sarmatov
(Dvornik, 1956) ter hipoteza jezikoslovca F. Bezlaja, da je praslovan-
ščina venetizirana baltščina (Pleterski, 1995). Bezlajeva hipoteza o
praslovanščini kot venetizirani baltoslovanščini bi lahko razložila,
zakaj so Germani poimenovali svoje vzhodne slovanske sosede z
venetskim imenom. Če so prvotni baltski Veneti in Veneti na območju
Visle govorili soroden jezik, je namreč povsem pričakovano, da so
Germani (in Finci) oboje imenovali z istim imenom. Kako pa so eni
in drugi, to je baltski Veneti in Veneti ob Visli, imenovali sami sebe,
pa ostaja neznanka, saj o tem ni na voljo pisnih virov. Prav tako ostaja
odprto in nerešljivo vprašanje, kolikšen številčni delež so imeli baltski
Veneti v procesu formiranja Praslovanov. Glede na Bezlajevo hipotezo
o praslovanščini kot venetizirani baltščini je prav mogoče, da precej-
šen delež. V daljšem časovnem obdobju namreč manjšinska skupina
običajno prevzame večinski jezik okolja, v katerem živi, in ne obratno.
In to ne glede na njihov družbeni položaj, kot je bil to primer pri
Normanih v Franciji, ki so najprej privzeli francoski jezik, po naseltvi
v Angliji pa po več sto letih angleški jezik, ali pa primer Bolgarov in
Rusov.
Ime Vendi se pojavlja tudi v nekaterih osebnih imenih, kot je na
primer Vinitharius (zavojevalec Vendov, Wendenkämpfer; Županič,
1961). Tako Niko Županič kot tudi M. Kos pa pod imeni Venedi,
Venethi, Venetii, Winedi in Vinedi nimata v mislih antičnih Venetov
iz sedanje italijanske pokrajine Venecije, ki so živeli v porečju reke
Pad, pač pa naše slovenske prednike. Ni pa možno izključiti, da so se
pred slovanskimi selitvami v 6. stoletju ali prej, nekateri Venedi že
nahajali na današnjem slovenskem ozemlju, ki ga je s baltskimi
naselitvenim območjem Venedov povezovala starodavna jantarjeva
pot, za katero sta vedela že Herodot in Tacit (Volpi Lisjak, 2004).
Kakor tudi ne tega, da so bili antični Veneti iz porečja Pada potomci
staroselskih Venetov iz območja Baltskega morja (Pomorjanske), ki
so se priselili na jug po jantarjevi poti, še preden so se baltski Veneti
spojili s sosednjimi slovanskimi plemeni.
Alpski Slovenci niso bili enotno pleme, ki bi se kot celota preselilo
na območje Vzhodnih Alp, zgornjega Posavja in Posočja, temveč so
se naseljevali v več valovih (Bezlaj, 1967). Zgodovinar Grafenauer
321
