Page 322 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 322
RAZGLEDI, VPOGLEDI
glavne skupine Slovanov v naslednje predele: Venede na obale Balt-
skega morja in območje reke Visle, Sklavene med Karpate in zgornji
tok reke Dnjeper, Ante pa na jug ob spodnji tok rek Dnjeper in Don
do Črnega morja.
Niko Županič meni, da so Slovani pod imenom Venedi ali Venethi
znani v pisnih virih že v prvih dveh stoletjih našega štetja, ko jih C.
Plinius Secundus umešča v bližino Visle kot zahodo mejo evropske
Sarmatije, Cornelius Tacitus pa piše o njih kot o vzhodnih sosedih
germanskih Svebov (Županič, 1961). V spisih aleksandrijskega geo-
grafa Klavdija Ptolemeja (89-167) pa se Venedi (OýåíÝäáé) omenjajo
kot eno izmed največjih ljudstev v evropski Sarmatiji (glejte še:
Županič, 1961). Po razlagi germanista Mucha (Much, 1937: 414–415)
naj bi ime Venedi (Venethi) s strani Germanov pomenilo »sorodniki«
ali »prijatelji«. Ime se je pri Nemcih v obliki Wenden in Windische
ohranilo do danes. Tudi na Madžarskem Slovence še vedno imenujejo
Vendi. Imena Winedi, Winidi in Venedi so se prav tako kot za prednike
Slovencev uporabljala za češke, polabske in turinške in nekatere druge
Slovane (Kos, 1985; Bezlaj, 1967), kakor kaže tudi finsko ime Venäjä
za Rusijo (iz Venadä), ki naj bi ga Finci po Županiču prevzeli od
Germanov (Županič, 1961). V zvezi z umeščanjem Venedov na obale
Baltskega morja (Vernadsky, 1969) in območje reke Visle (C. Plinius
Secundus) je zanimivo, da se je Finski zaliv še v 16. stoletju na
zemljevidu O. Magnusa imenoval tudi Sinus Venedicus, torej Vened-
ski zaliv (glejte še: Volpi Lisjak, 2004). Zanimivo je tudi, da so danski
kralji od 14. stoletja pa do leta 1972 nosili naslov »kralj Vendov«, kar
kaže na široko naselitveno območje Venedov ob Baltskem morju.
Slovenskemu zgodovinarju A. Pleterskemu se zdi verjetna hipo-
teza J. Okulicza, po kateri so bili Veneti (Venedi) prvotno staroselci
na območju Baltskega morja (Pomorjanske), ki so se pod pritiskom
naselitvenega vala Germanov deloma premaknili na območje proti
vzhodu, vse tja do Dnepra, kjer so se kulturno in jezikovno zlili s
tamkajšnjim baltsko-slovanskegim prebivalstvom. Premik dela Vene-
tov (Venedov) proti vzhodu naj bi pojasneval tudi zgoraj omenjene
zapise antičnih piscev (Plinij, Tacit, Ptolemaj), ki pišejo o dveh sku-
pinah Venetov, prvi nekje na območju od Visle do Dnepra in drugi
ob Baltskem morju (Pomorjanska). To dvojnost naj bi podpirali
320
glavne skupine Slovanov v naslednje predele: Venede na obale Balt-
skega morja in območje reke Visle, Sklavene med Karpate in zgornji
tok reke Dnjeper, Ante pa na jug ob spodnji tok rek Dnjeper in Don
do Črnega morja.
Niko Županič meni, da so Slovani pod imenom Venedi ali Venethi
znani v pisnih virih že v prvih dveh stoletjih našega štetja, ko jih C.
Plinius Secundus umešča v bližino Visle kot zahodo mejo evropske
Sarmatije, Cornelius Tacitus pa piše o njih kot o vzhodnih sosedih
germanskih Svebov (Županič, 1961). V spisih aleksandrijskega geo-
grafa Klavdija Ptolemeja (89-167) pa se Venedi (OýåíÝäáé) omenjajo
kot eno izmed največjih ljudstev v evropski Sarmatiji (glejte še:
Županič, 1961). Po razlagi germanista Mucha (Much, 1937: 414–415)
naj bi ime Venedi (Venethi) s strani Germanov pomenilo »sorodniki«
ali »prijatelji«. Ime se je pri Nemcih v obliki Wenden in Windische
ohranilo do danes. Tudi na Madžarskem Slovence še vedno imenujejo
Vendi. Imena Winedi, Winidi in Venedi so se prav tako kot za prednike
Slovencev uporabljala za češke, polabske in turinške in nekatere druge
Slovane (Kos, 1985; Bezlaj, 1967), kakor kaže tudi finsko ime Venäjä
za Rusijo (iz Venadä), ki naj bi ga Finci po Županiču prevzeli od
Germanov (Županič, 1961). V zvezi z umeščanjem Venedov na obale
Baltskega morja (Vernadsky, 1969) in območje reke Visle (C. Plinius
Secundus) je zanimivo, da se je Finski zaliv še v 16. stoletju na
zemljevidu O. Magnusa imenoval tudi Sinus Venedicus, torej Vened-
ski zaliv (glejte še: Volpi Lisjak, 2004). Zanimivo je tudi, da so danski
kralji od 14. stoletja pa do leta 1972 nosili naslov »kralj Vendov«, kar
kaže na široko naselitveno območje Venedov ob Baltskem morju.
Slovenskemu zgodovinarju A. Pleterskemu se zdi verjetna hipo-
teza J. Okulicza, po kateri so bili Veneti (Venedi) prvotno staroselci
na območju Baltskega morja (Pomorjanske), ki so se pod pritiskom
naselitvenega vala Germanov deloma premaknili na območje proti
vzhodu, vse tja do Dnepra, kjer so se kulturno in jezikovno zlili s
tamkajšnjim baltsko-slovanskegim prebivalstvom. Premik dela Vene-
tov (Venedov) proti vzhodu naj bi pojasneval tudi zgoraj omenjene
zapise antičnih piscev (Plinij, Tacit, Ptolemaj), ki pišejo o dveh sku-
pinah Venetov, prvi nekje na območju od Visle do Dnepra in drugi
ob Baltskem morju (Pomorjanska). To dvojnost naj bi podpirali
320
