Page 326 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 326
RAZGLEDI, VPOGLEDI
pojavil že nekaj stoletij pred selitvami v šestem stoletju (Bezlaj, 1967).
Vsekakor pa je na osnovi jezikovnih študij danes mogoče trditi, da so
trditve o enkratni migraciji Slovanov na območje Karantanije samo
romantične zgodbe (Bezlaj, 1967).
Na osnovi bolgarsko(makedonskih)-slovenskih jezikovnih paralel
slovenski jezikoslovec Bezlaj predpostavlja, da je del severnoslo-
vanskih plemen po obronkih Alp in Karpatov prodrl tudi čisto na
jug do Egejskega morja. Ime Sloveni je namreč v starejši dobi izpri-
čano samo za Slovane v okolici Soluna ter za prebivalce ruskega
Novgoroda z okolico in pa pri alpskih Slovanih, kjer se to ime pojavlja
v krajevnih imenih. Prekmurski in beneški Slovenci so se verjetno
vedno imenovali Slovenje (Bezlaj, 1967). To bi pomenilo, da so se
predniki Slovencev (na območju Sklavenov) selili v treh glavnih smereh:
proti severu v okolico Novgoroda v eni smeri in proti jugu na območje
Karantanije, del zadnjih pa je nadaljeval selitev v tretjo smer proti
jugu v okolico Soluna.
Ker so bili predniki Slovencev izmed vseh Slovanov verjetno prvi
pokristjanjeni, je veliki slovenski slavist Miklošič verjel, da je govorica
Karantancev osnova za staro cerkveno slovanščino, to je za »bogo-
služni jezik« vseh Slovanov, ki so ga nato spreminjali in popravljali
vsak po svoje. Kasneje se je izkazalo, da je osnova stare cerkvene
slovanščine narečje Slovanov v okolici Soluna, ki pa so se, kot smo
prej omenili, tudi imenovali Sloveni (Bezlaj, 1967).
Ker naj bi bili po Miklošičevih besedah predniki Slovencev izmed
vseh Slovanov prvi, ki so prišli v stik s tedanjimi civiliziranim svetom
na evropskem zahodu in jugu, je zato njihovo (samo nekoliko spre-
menjeno) ime dalo ime tudi vsem Slovanom (glejte Marn, 1880). Tudi
Bezlaj meni, da je verjetna domneva, da so šele srednjeveški avtorji
ime Sloveni posplošili na vse slovanske narode, pri čemer so bili
Sloveni spočetka samo eno izmed slovanski plemen. Moderni kolek-
tivni termin Slovani je torej umetna tvorba, ki je nastala na Slovaškem
in Poljskem in jo je pri nas prvi uporabil Bleiweis v svojih Novicah
malo pred marčno revolucijo. Naše narodno ime Slovenci (Sloveni) pa
je eden izmed številnih arhaizmov, ki jih je slovenščina ohranila tudi
sicer največ izmed vseh slovanskih jezikov. Na ozemlju Novgoroda
po 15. stoletju ime Slovenci popolnoma izgine, v 60. letih 20. stoletja
324
pojavil že nekaj stoletij pred selitvami v šestem stoletju (Bezlaj, 1967).
Vsekakor pa je na osnovi jezikovnih študij danes mogoče trditi, da so
trditve o enkratni migraciji Slovanov na območje Karantanije samo
romantične zgodbe (Bezlaj, 1967).
Na osnovi bolgarsko(makedonskih)-slovenskih jezikovnih paralel
slovenski jezikoslovec Bezlaj predpostavlja, da je del severnoslo-
vanskih plemen po obronkih Alp in Karpatov prodrl tudi čisto na
jug do Egejskega morja. Ime Sloveni je namreč v starejši dobi izpri-
čano samo za Slovane v okolici Soluna ter za prebivalce ruskega
Novgoroda z okolico in pa pri alpskih Slovanih, kjer se to ime pojavlja
v krajevnih imenih. Prekmurski in beneški Slovenci so se verjetno
vedno imenovali Slovenje (Bezlaj, 1967). To bi pomenilo, da so se
predniki Slovencev (na območju Sklavenov) selili v treh glavnih smereh:
proti severu v okolico Novgoroda v eni smeri in proti jugu na območje
Karantanije, del zadnjih pa je nadaljeval selitev v tretjo smer proti
jugu v okolico Soluna.
Ker so bili predniki Slovencev izmed vseh Slovanov verjetno prvi
pokristjanjeni, je veliki slovenski slavist Miklošič verjel, da je govorica
Karantancev osnova za staro cerkveno slovanščino, to je za »bogo-
služni jezik« vseh Slovanov, ki so ga nato spreminjali in popravljali
vsak po svoje. Kasneje se je izkazalo, da je osnova stare cerkvene
slovanščine narečje Slovanov v okolici Soluna, ki pa so se, kot smo
prej omenili, tudi imenovali Sloveni (Bezlaj, 1967).
Ker naj bi bili po Miklošičevih besedah predniki Slovencev izmed
vseh Slovanov prvi, ki so prišli v stik s tedanjimi civiliziranim svetom
na evropskem zahodu in jugu, je zato njihovo (samo nekoliko spre-
menjeno) ime dalo ime tudi vsem Slovanom (glejte Marn, 1880). Tudi
Bezlaj meni, da je verjetna domneva, da so šele srednjeveški avtorji
ime Sloveni posplošili na vse slovanske narode, pri čemer so bili
Sloveni spočetka samo eno izmed slovanski plemen. Moderni kolek-
tivni termin Slovani je torej umetna tvorba, ki je nastala na Slovaškem
in Poljskem in jo je pri nas prvi uporabil Bleiweis v svojih Novicah
malo pred marčno revolucijo. Naše narodno ime Slovenci (Sloveni) pa
je eden izmed številnih arhaizmov, ki jih je slovenščina ohranila tudi
sicer največ izmed vseh slovanskih jezikov. Na ozemlju Novgoroda
po 15. stoletju ime Slovenci popolnoma izgine, v 60. letih 20. stoletja
324
