Page 333 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 333
DU[AN VOGLAR
dodam: hkrati je tudi odločilno, da je Trubar svojo vizijo udejanil ter
jo neuničljivo uveljavil v svoji skupnosti, da je k njenemu uveljavljanju
spodbudil pomembne slovenske izobražence in ustvarjalce svojega
časa in naslednjih rodov in da je njegov produkt sprožil in utemeljil
družbeno dogajanje velikih zgodovinskih razsežnosti, namreč obliko-
vanje slovenskega naroda.
5. Trubar je razvijal vlogo znanja v proizvodnji.
Trubar je dobil dragocene izobraževalne pobude pri tržaškem
škofu in humanistu Petru Bonomu; odtlej je nenehno skrbel za svoje
izobraževanje ter vlagal delo in denar v širjenje svojega znanja,
razgledanosti, stikov z evropskimi duhovi. Pri vseh svojih poznejših
soproizvajalcih je zahteval kar največ primernega znanja in usposob-
ljenosti; to sta bili odločilni točki pri strogi izbiri. Ko se je moral leta
1565 drugič izseliti iz domovine, je na primer vzel s seboj nadarjenega
mladeniča Jurija Dalmatina in poskrbel za njegovo izobraževanje na
univerzi v Tübingenu. Usmeril ga je v spopolnjevanje v prevajanju.
Prevajalec Bibije Dalmatin je produkt Trubarjevega načrta.
6. Trubar je zasnoval svojo proizvodnjo kot odziv
na globoko družbeno potrebo.
Trubarjeva knjižna proizvodnja je bila že v izhodišču posebna.
Odločitev za takšno usmeritev je bilo spoznanje, da je treba prenoviti
cerkveno in versko življenje, se vrniti k evangeliju in »pravi stari veri«,
poglobiti duhovno življenje prebivalcev ter vzpostaviti pristno ver-
nost, neposredno odgovornost vernika pred Bogom in iz tega iz-
hajajočo etiko. To je bilo spoznanje, da je treba ljudstvo iztrgati iz
praznoverja, zaostalosti in nevednosti, pa tudi iz klešč zlorabljene
cerkvene duhovne moči. To je bila potreba po kultiviranju, opleme-
nitenju, razvitju človeških virov družbenega obstoja in razvoja. Trubar
bi vsekakor pritrdilno odgovoril na vprašanje, ali je kultura pomem-
ben družbeni dejavnik. Takšna usmeritev je dandanašnji – poleg skrbi
za socialno solidarnost, okolje in podobno – del družbeno odgovor-
nega snovanja: podjetniškega, parlamentarnega, vladnega in civilno-
družbenega. Trubarjeva proizvodna usmeritev je izvirala iz odgovor-
nosti do družbe kot celote.
331
dodam: hkrati je tudi odločilno, da je Trubar svojo vizijo udejanil ter
jo neuničljivo uveljavil v svoji skupnosti, da je k njenemu uveljavljanju
spodbudil pomembne slovenske izobražence in ustvarjalce svojega
časa in naslednjih rodov in da je njegov produkt sprožil in utemeljil
družbeno dogajanje velikih zgodovinskih razsežnosti, namreč obliko-
vanje slovenskega naroda.
5. Trubar je razvijal vlogo znanja v proizvodnji.
Trubar je dobil dragocene izobraževalne pobude pri tržaškem
škofu in humanistu Petru Bonomu; odtlej je nenehno skrbel za svoje
izobraževanje ter vlagal delo in denar v širjenje svojega znanja,
razgledanosti, stikov z evropskimi duhovi. Pri vseh svojih poznejših
soproizvajalcih je zahteval kar največ primernega znanja in usposob-
ljenosti; to sta bili odločilni točki pri strogi izbiri. Ko se je moral leta
1565 drugič izseliti iz domovine, je na primer vzel s seboj nadarjenega
mladeniča Jurija Dalmatina in poskrbel za njegovo izobraževanje na
univerzi v Tübingenu. Usmeril ga je v spopolnjevanje v prevajanju.
Prevajalec Bibije Dalmatin je produkt Trubarjevega načrta.
6. Trubar je zasnoval svojo proizvodnjo kot odziv
na globoko družbeno potrebo.
Trubarjeva knjižna proizvodnja je bila že v izhodišču posebna.
Odločitev za takšno usmeritev je bilo spoznanje, da je treba prenoviti
cerkveno in versko življenje, se vrniti k evangeliju in »pravi stari veri«,
poglobiti duhovno življenje prebivalcev ter vzpostaviti pristno ver-
nost, neposredno odgovornost vernika pred Bogom in iz tega iz-
hajajočo etiko. To je bilo spoznanje, da je treba ljudstvo iztrgati iz
praznoverja, zaostalosti in nevednosti, pa tudi iz klešč zlorabljene
cerkvene duhovne moči. To je bila potreba po kultiviranju, opleme-
nitenju, razvitju človeških virov družbenega obstoja in razvoja. Trubar
bi vsekakor pritrdilno odgovoril na vprašanje, ali je kultura pomem-
ben družbeni dejavnik. Takšna usmeritev je dandanašnji – poleg skrbi
za socialno solidarnost, okolje in podobno – del družbeno odgovor-
nega snovanja: podjetniškega, parlamentarnega, vladnega in civilno-
družbenega. Trubarjeva proizvodna usmeritev je izvirala iz odgovor-
nosti do družbe kot celote.
331
