Page 334 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 334
RAZGLEDI, VPOGLEDI
7. Trubar je proizvajal porabnike in trg za svoj proizvod.
Namen Trubarjeve knjige je bil v skladu s humanistično in refor-
macijsko zahtevo, ki jo je razglašal že Erazem Rotterdamski. Ta
zahteva pa je bila: neposreden stik posameznika z Božjo besedo.
Možni trg so torej sestavljali poleg pridigarjev in šolnikov tudi in
predvsem pismeni posamezniki v podložniškem ljudstvu in sloven-
skem meščanstvu. To je bil raznovrsten in hkrati popolnoma nov trg
za knjige. Trubar je vedel, da je takih možnih uporabnikov slovenske
knjige zelo malo. Po ocenah je bilo takrat med slovenskim prebi-
valstvom le za 3 % pismenih; med njimi je bil zelo verjetno tudi njegov
oče. Zato je Trubar rotil redke pismene, naj bero iz njegovih knjig še
drugim okoli sebe. Tako se je tudi dogajalo. Po njegovem poročilu so
celo plemiške gospe brale svoji služinčadi in podložnikom ter se zato
celo naučile slovenščine. Hkrati je Trubar pozival k učenju branja in
pisanja. Zato sta njegovi prvi slovenski knjigi leta 1550 bili plod
domišljenega proizvodnega programa: ob Katekizmu tudi Abecednik.
Abecednik je bil namenjen proizvajanju porabnikov knjig. Za še bolj
načrtno širjenje kroga bralcev, se pravi trga, pa je poskrbel, ko je v
svoji Cerkovni ordningi uzakonil zahtevo, da mora biti v vsaki fari in
vsakem mestu začetna šola za poučevanje ne le dečkov, temveč tudi
deklic. Ob koncu 16. stoletja se je delež pismenih že zvišal na 8 %. S
predgovori in drugimi pojasnili v knjigah je hkrati načrtno širil
potrebe uporabnikov knjig in zviševal raven njihovih potreb.
8. Trubar je znal zbrati kapital za svoje proizvajanje.
Prvi slovenski knjigi je finansiral, kolikor vemo, s svojim osebnim
denarjem. Za naslednje knjige pa je že – skupaj s somišljeniki – prido-
bival finanserje. Krog vlagateljev in sponzorjev je bil pisan: v njem so
bili visoki plemiči in vladarji na Nemškem in Avstrijskem, posamezni
kranjski plemiči, kot pomembna institucija pa kranjski deželni sta-
novi, se pravi deželni zbor plemstva in meščanstva. Očitno jim je znal
Trubar učinkovito prikazati pomen, ki ga imajo za utrjevanje evan-
geljske vere v deželi slovenske knjige. Vloženi kapital ni prinašal nepo-
srednega dobička. Vložek v Trubarjeve evangeličanske knjige je bil,
med drugim, investicija v pridobivanje političnega vpliva in politične
moči nasproti Rimskokatoliški cerkvi in katoliškim vladarjem.
332
7. Trubar je proizvajal porabnike in trg za svoj proizvod.
Namen Trubarjeve knjige je bil v skladu s humanistično in refor-
macijsko zahtevo, ki jo je razglašal že Erazem Rotterdamski. Ta
zahteva pa je bila: neposreden stik posameznika z Božjo besedo.
Možni trg so torej sestavljali poleg pridigarjev in šolnikov tudi in
predvsem pismeni posamezniki v podložniškem ljudstvu in sloven-
skem meščanstvu. To je bil raznovrsten in hkrati popolnoma nov trg
za knjige. Trubar je vedel, da je takih možnih uporabnikov slovenske
knjige zelo malo. Po ocenah je bilo takrat med slovenskim prebi-
valstvom le za 3 % pismenih; med njimi je bil zelo verjetno tudi njegov
oče. Zato je Trubar rotil redke pismene, naj bero iz njegovih knjig še
drugim okoli sebe. Tako se je tudi dogajalo. Po njegovem poročilu so
celo plemiške gospe brale svoji služinčadi in podložnikom ter se zato
celo naučile slovenščine. Hkrati je Trubar pozival k učenju branja in
pisanja. Zato sta njegovi prvi slovenski knjigi leta 1550 bili plod
domišljenega proizvodnega programa: ob Katekizmu tudi Abecednik.
Abecednik je bil namenjen proizvajanju porabnikov knjig. Za še bolj
načrtno širjenje kroga bralcev, se pravi trga, pa je poskrbel, ko je v
svoji Cerkovni ordningi uzakonil zahtevo, da mora biti v vsaki fari in
vsakem mestu začetna šola za poučevanje ne le dečkov, temveč tudi
deklic. Ob koncu 16. stoletja se je delež pismenih že zvišal na 8 %. S
predgovori in drugimi pojasnili v knjigah je hkrati načrtno širil
potrebe uporabnikov knjig in zviševal raven njihovih potreb.
8. Trubar je znal zbrati kapital za svoje proizvajanje.
Prvi slovenski knjigi je finansiral, kolikor vemo, s svojim osebnim
denarjem. Za naslednje knjige pa je že – skupaj s somišljeniki – prido-
bival finanserje. Krog vlagateljev in sponzorjev je bil pisan: v njem so
bili visoki plemiči in vladarji na Nemškem in Avstrijskem, posamezni
kranjski plemiči, kot pomembna institucija pa kranjski deželni sta-
novi, se pravi deželni zbor plemstva in meščanstva. Očitno jim je znal
Trubar učinkovito prikazati pomen, ki ga imajo za utrjevanje evan-
geljske vere v deželi slovenske knjige. Vloženi kapital ni prinašal nepo-
srednega dobička. Vložek v Trubarjeve evangeličanske knjige je bil,
med drugim, investicija v pridobivanje političnega vpliva in politične
moči nasproti Rimskokatoliški cerkvi in katoliškim vladarjem.
332
