Page 336 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 336
RAZGLEDI, VPOGLEDI
razlage, koledar in preglednice, predvsem pa dolgo teološko razpravo,
imenovano Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor. Takšne siste-
matične razprave so bile v takratni Evropi redkost. Trubar je v skrbi za
kakovost prosil porabnike, naj mu sporočajo popravke, ki bi bili
potrebni v njegovih svetopisemskih prevodih. Tudi pri drugih možeh
ni trpel slabe kakovosti. To dokazujejo spori z Ljubljančanom Matijo
Klombnerjem zaradi pesmarice z nesprejemljivo slabimi besedili in
Stipanom Konzulom zaradi prevajanja v hrvaščino.
11. Trubar je širil asortiman v skladu z nameni
v načrtni politiki.
Trubarjev cilj je bila »Cerkev Božja tiga slovenskiga jezika«, kakor
je zapisal že leta 1555. V tem visokem cilju je bil, kakor odkriva ddr.
Igor Grdina, sam po sebi že zametek veliko poznejše ideje o Zedinjeni
Sloveniji. S tem ciljem, z graditvijo slovenske evangeličanske Cerkve
za vse slovensko narodnostno ozemlje, je Trubar usklajeval namen
svojih proizvodov in njihov asortiman. Katekizmu in abecedniku so
sledili prevodi iz Nove zaveze, nato temeljni cerkveni knjigi: leta 1562
veroizpovedni Articuli in leta 1564 Cerkovna ordninga, ki je obrednik
in zakonik slovenske reformacijske Cerkve.
12. Trubar je v svoje načrte zajel tudi širše evropske cilje.
Trubar je na podlagi svojih in tujih pobud začel načrtovati tudi
izdajanje knjig, natisnjenih v glagolici in cirilici in napisanih pred-
vsem v hrvaščini. Namenjene so bile širjenju protestantske vere po
Hrvaškem in posebej še po območju pod osmansko oblastjo. Spre-
obračanje prebivalstva na turškem ozemlju naj bi, preprosto pove-
dano, zaustavilo prodiranje Turkov v Srednjo in Zahodno Evropo.
To je bil politični cilj evropskih vladarjev različnih ravni in Trubar je
del svojega načrtovanja proizvodov povezal s tem evropskim ciljem
in s to evropsko potrebo.
13. Trubar je bil soustanovitelj in sooblikovalec podjetja
popolnoma novega tipa.
Tiskarsko-založniško podjetje, tako imenovana Slovenska, hrvaška
in cirilska tiskarna, po nekaj stoletjih poimenovana »Ungnadov
334
razlage, koledar in preglednice, predvsem pa dolgo teološko razpravo,
imenovano Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor. Takšne siste-
matične razprave so bile v takratni Evropi redkost. Trubar je v skrbi za
kakovost prosil porabnike, naj mu sporočajo popravke, ki bi bili
potrebni v njegovih svetopisemskih prevodih. Tudi pri drugih možeh
ni trpel slabe kakovosti. To dokazujejo spori z Ljubljančanom Matijo
Klombnerjem zaradi pesmarice z nesprejemljivo slabimi besedili in
Stipanom Konzulom zaradi prevajanja v hrvaščino.
11. Trubar je širil asortiman v skladu z nameni
v načrtni politiki.
Trubarjev cilj je bila »Cerkev Božja tiga slovenskiga jezika«, kakor
je zapisal že leta 1555. V tem visokem cilju je bil, kakor odkriva ddr.
Igor Grdina, sam po sebi že zametek veliko poznejše ideje o Zedinjeni
Sloveniji. S tem ciljem, z graditvijo slovenske evangeličanske Cerkve
za vse slovensko narodnostno ozemlje, je Trubar usklajeval namen
svojih proizvodov in njihov asortiman. Katekizmu in abecedniku so
sledili prevodi iz Nove zaveze, nato temeljni cerkveni knjigi: leta 1562
veroizpovedni Articuli in leta 1564 Cerkovna ordninga, ki je obrednik
in zakonik slovenske reformacijske Cerkve.
12. Trubar je v svoje načrte zajel tudi širše evropske cilje.
Trubar je na podlagi svojih in tujih pobud začel načrtovati tudi
izdajanje knjig, natisnjenih v glagolici in cirilici in napisanih pred-
vsem v hrvaščini. Namenjene so bile širjenju protestantske vere po
Hrvaškem in posebej še po območju pod osmansko oblastjo. Spre-
obračanje prebivalstva na turškem ozemlju naj bi, preprosto pove-
dano, zaustavilo prodiranje Turkov v Srednjo in Zahodno Evropo.
To je bil politični cilj evropskih vladarjev različnih ravni in Trubar je
del svojega načrtovanja proizvodov povezal s tem evropskim ciljem
in s to evropsko potrebo.
13. Trubar je bil soustanovitelj in sooblikovalec podjetja
popolnoma novega tipa.
Tiskarsko-založniško podjetje, tako imenovana Slovenska, hrvaška
in cirilska tiskarna, po nekaj stoletjih poimenovana »Ungnadov
334
