Page 330 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 330
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Du{an Voglar
TRUBAR – PODJETNIK?
Domislek, da bi se pogovarjali* o Primožu Trubarju kot sloven-
skem podjetniku, je vsaj nenavaden, presenetljiv, če ne celo kaj dru-
gega. Na prvi pogled se zazdi, da se je tega domislil nekdo, ki je bral
obsežno, že sto let staro, a še vedno zgovorno razpravo Protestantska
etika in duh kapitalizma nemškega sociologa religije Maxa Webra in si
rekel: pa poglejmo, kaj lahko s področja filozofije, teorije in prakse
podjetništva odkrijemo pri Trubarju. Seveda na podlagi najosnov-
nejše opredelitve pojma podjetnik: nekdo, ki se loti produkcije (ali
opravljanja storitev itn.), zbere potrebni kapital, izpelje svoj načrt in
plasira svoje proizvode. Izkaže se, da je o Trubarjevem delovanju
mogoče govoriti tudi s takimi strokovnimi izrazi. Trubar seveda ni
bil začetnik podjetništva na Slovenskem. Kljub temu pa ne moremo
spregledati tehle dejstev:
Trubar je odraščal sredi kmečkega obrtništva, kajti njegov oče je
bil mlinar in tesar. Nenavadno, hkrati pa značilno je, da si je Trubar
pozneje za simbole v svojem pečatniku izbral mlinski kamen, usnjeni
delovni predpasnik in tesarsko sekiro. Morda je s tem hotel povedati,
da ga je vaško obrtništvo globoko zaznamovalo, mu vtisnilo neiz-
brisen pečat. Kmečko obrtništvo se je po organiziranosti razločevalo
od mestnega obrtništva in bilo z njim v nenehnem konkurenčnem
sporu, tako kot sta bili sprti kmečka trgovina in mestna trgovina.
Trubar se je v mladosti srečaval tudi s trgovanjem, kajti njegova
* Besedilo je bilo podlaga za predavanji decembra 2008 in marca 2009 na Ekonom-
ski fakulteti v Ljubljani študentom dodiplomske in podiplomske stopnje pri pred-
metu o podjetništvu pri prof. dr. Tei Petrin, povezani s pobudo med študenti za
ustanovitev društva mladih teoretikov podjetništva, poimenovanega po Trubarju.
328
Du{an Voglar
TRUBAR – PODJETNIK?
Domislek, da bi se pogovarjali* o Primožu Trubarju kot sloven-
skem podjetniku, je vsaj nenavaden, presenetljiv, če ne celo kaj dru-
gega. Na prvi pogled se zazdi, da se je tega domislil nekdo, ki je bral
obsežno, že sto let staro, a še vedno zgovorno razpravo Protestantska
etika in duh kapitalizma nemškega sociologa religije Maxa Webra in si
rekel: pa poglejmo, kaj lahko s področja filozofije, teorije in prakse
podjetništva odkrijemo pri Trubarju. Seveda na podlagi najosnov-
nejše opredelitve pojma podjetnik: nekdo, ki se loti produkcije (ali
opravljanja storitev itn.), zbere potrebni kapital, izpelje svoj načrt in
plasira svoje proizvode. Izkaže se, da je o Trubarjevem delovanju
mogoče govoriti tudi s takimi strokovnimi izrazi. Trubar seveda ni
bil začetnik podjetništva na Slovenskem. Kljub temu pa ne moremo
spregledati tehle dejstev:
Trubar je odraščal sredi kmečkega obrtništva, kajti njegov oče je
bil mlinar in tesar. Nenavadno, hkrati pa značilno je, da si je Trubar
pozneje za simbole v svojem pečatniku izbral mlinski kamen, usnjeni
delovni predpasnik in tesarsko sekiro. Morda je s tem hotel povedati,
da ga je vaško obrtništvo globoko zaznamovalo, mu vtisnilo neiz-
brisen pečat. Kmečko obrtništvo se je po organiziranosti razločevalo
od mestnega obrtništva in bilo z njim v nenehnem konkurenčnem
sporu, tako kot sta bili sprti kmečka trgovina in mestna trgovina.
Trubar se je v mladosti srečaval tudi s trgovanjem, kajti njegova
* Besedilo je bilo podlaga za predavanji decembra 2008 in marca 2009 na Ekonom-
ski fakulteti v Ljubljani študentom dodiplomske in podiplomske stopnje pri pred-
metu o podjetništvu pri prof. dr. Tei Petrin, povezani s pobudo med študenti za
ustanovitev društva mladih teoretikov podjetništva, poimenovanega po Trubarju.
328
