Page 332 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 332
RAZGLEDI, VPOGLEDI

je posrečilo, da je s svojimi proizvodi nizal niz, ki nato kljub produk-
cijskemu premoru ni zamrl, temveč se je nadaljeval daleč v prihod-
nost.

2. Trubar je uporabil najnovejšo, revolucionarno
novo tehnologijo svojega časa.
Trubarjeva ideja za tak proizvod je temeljila na tiskarstvu, ki je
odprlo in omogočilo tako imenovano Gutenbergovo evropsko civili-
zacijo ali Gutenbergovo galaksijo. Prehod od rokopisne knjige k
tiskani knjigi je enako revolucionaren in neprecenljiv kot prehod od
tiskane knjige k internetnim informacijskim enotam. Prepričan sem,
da bi Trubar dandanes proizvajal v okviru medmrežja.

3. Trubar je izumil snov, iz katere je proizvajal svoj proizvod.
Trubar je izumil jezik, v katerem je polnil strani svojih knjig. Bistvo
knjižnega oziroma standardnega jezika je, da je nadnarečni jezik, ki
omogoča sporočanje, razpravljanje in povezovanje v širši narodnostni
skupnosti in s tem tudi konstituira to skupnost. Trubar je zavestno
ustvarjal jezik, ki bo razumljiv pripadnikom različnih slovenskih
narečij. Poleg uveljavljene knjižne latinščine in nemščine, ki so ju v
teh deželah uporabljali izobraženci in višji stanovi, je ustvaril tretji
knjižni jezik, knjižni jezik za večinoma podložniško ljudstvo in hkrati
jezik, ki je že zmogel visoke kulturne, intelektualne in duhovne
naloge. Takega jezika do Trubarja na slovenskem ozemlju ni bilo.

4. Trubar je bil inovator, zelo verjetno največji med Slovenci.
Po prepričanju ddr. Matjaža Muleja z mariborske Ekonomsko-
poslovne fakultete Trubar izpolnjuje mednarodno uveljavljene točke,
po katerih je mogoče priznavati inovativnost. Mulej našteva, da je
Trubar združeval samostojne zamisli, premagovanje odporov, podjet-
no uveljavljanje zamisli; spretno izmikanje oviram; težnjo, koristiti
uporabnikom; vizijo, da ustvarja nekaj bistvenega in novega, celo
korenito novega; spretno sodelovanje s potrebnimi partnerji; protest
zoper utečeno prakso, ki je veljala za edino pravo, a ni bila nujno
edina možna praksa; uporabo novih tehnoloških in družbenih mož-
nosti, da uveljavi svojo zamisel. V duhu Mulejevega vrednotenja lahko

330
   327   328   329   330   331   332   333   334   335   336   337