Page 396 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 396
KRONIKA
Trubarjev zgled povezovanja narodne in evropske razsežnosti ima
velik pomen tudi danes. Krepitev kulture in zavesti vseh evropskih
narodov omogoča rast Evrope kot celote. Evropa to danes ve. Toda
Evropa je do tega spoznanja prišla po dolgi in težki zgodovini, polni
zablod in nasilja, zgodovini, ki je poznala tudi take pojave, kot sta
zatiranje malih in poveličevanje velikih narodov – vse do stopnje
rasizma. Prav zaradi teh težkih zgodovinskih izkušenj danes razu-
memo, in to bolje kot prej, pomen sinteze med prizadevanji za
svobodno narodovo identiteto na eni strani in splošno evropsko,
kulturno širino na drugi. Pomen te sinteze razumemo tako v njeni
intelektualni kakor tudi v njeni politični pomembnosti.
Kaj je poleg privrženosti svojemu ljudstvu in vključevanosti v
evropsko preobrazbo slovenske protestante motiviralo pri njihovem
delu? Tisto najmočnejše v jedru Trubarjevega dela je njegova krščan-
ska etika, njegova globoka vernost in njegova etičnost. Trubar je prav
zaradi tega vzel Luthrovo reformatorsko sporočilo zares. To ga je
motiviralo pri njegovem ustvarjanju, to je dajalo veličino njegovemu
delu. Hkrati pa ga je prav ta etična doslednost privedla do težav, ki
jih je doživel v svoji domovini.
O tem protislovju med iskrenim krščanskim etosom in politično
stvarnostjo v Trubarjevi usodi smo imeli pri nas na Slovenskem
priložnost razmišljati pogosto in poglobljeno. Nedavno in v tesni
povezanosti s praznovanji ob Trubarjevi 500. obletnici rojstva pa smo
imeli še eno priložnost za to. V Ljubljano smo namreč dobili za kratek
čas na vpogled edini preostali izvirni natis Trubarjeve Cerkovne
ordninge, delo, v katerem se je izrazil Trubarjev napor za reformacijo
Cerkve na Slovenskem in zaradi katerega je bil Trubar nekoč prisiljen
zapustiti svojo domovino.
Paradoks, dejal bi prijazen paradoks, zgodovine je, da smo to
knjigo letos dobili na vpogled iz vatikanske knjižnice in z osebnim
posredovanjem papeža. Svetemu sedežu in svetemu očetu smo hva-
ležni za to, da smo si letos lahko Trubarjevo Cerkovno ordningo ogledali
od blizu in v izvirniku. Ta izkušnja nam pove, da živimo v veliko
boljših časih, kot so bili Trubarjevi. Svoboda je v našem času opre-
deljena široko in nam omogoča svobodno in prijazno komunikacijo.
Mnogi med nekdanjimi verskimi in cerkvenimi spori, ki so v zgodo-
394
Trubarjev zgled povezovanja narodne in evropske razsežnosti ima
velik pomen tudi danes. Krepitev kulture in zavesti vseh evropskih
narodov omogoča rast Evrope kot celote. Evropa to danes ve. Toda
Evropa je do tega spoznanja prišla po dolgi in težki zgodovini, polni
zablod in nasilja, zgodovini, ki je poznala tudi take pojave, kot sta
zatiranje malih in poveličevanje velikih narodov – vse do stopnje
rasizma. Prav zaradi teh težkih zgodovinskih izkušenj danes razu-
memo, in to bolje kot prej, pomen sinteze med prizadevanji za
svobodno narodovo identiteto na eni strani in splošno evropsko,
kulturno širino na drugi. Pomen te sinteze razumemo tako v njeni
intelektualni kakor tudi v njeni politični pomembnosti.
Kaj je poleg privrženosti svojemu ljudstvu in vključevanosti v
evropsko preobrazbo slovenske protestante motiviralo pri njihovem
delu? Tisto najmočnejše v jedru Trubarjevega dela je njegova krščan-
ska etika, njegova globoka vernost in njegova etičnost. Trubar je prav
zaradi tega vzel Luthrovo reformatorsko sporočilo zares. To ga je
motiviralo pri njegovem ustvarjanju, to je dajalo veličino njegovemu
delu. Hkrati pa ga je prav ta etična doslednost privedla do težav, ki
jih je doživel v svoji domovini.
O tem protislovju med iskrenim krščanskim etosom in politično
stvarnostjo v Trubarjevi usodi smo imeli pri nas na Slovenskem
priložnost razmišljati pogosto in poglobljeno. Nedavno in v tesni
povezanosti s praznovanji ob Trubarjevi 500. obletnici rojstva pa smo
imeli še eno priložnost za to. V Ljubljano smo namreč dobili za kratek
čas na vpogled edini preostali izvirni natis Trubarjeve Cerkovne
ordninge, delo, v katerem se je izrazil Trubarjev napor za reformacijo
Cerkve na Slovenskem in zaradi katerega je bil Trubar nekoč prisiljen
zapustiti svojo domovino.
Paradoks, dejal bi prijazen paradoks, zgodovine je, da smo to
knjigo letos dobili na vpogled iz vatikanske knjižnice in z osebnim
posredovanjem papeža. Svetemu sedežu in svetemu očetu smo hva-
ležni za to, da smo si letos lahko Trubarjevo Cerkovno ordningo ogledali
od blizu in v izvirniku. Ta izkušnja nam pove, da živimo v veliko
boljših časih, kot so bili Trubarjevi. Svoboda je v našem času opre-
deljena široko in nam omogoča svobodno in prijazno komunikacijo.
Mnogi med nekdanjimi verskimi in cerkvenimi spori, ki so v zgodo-
394
