Page 391 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 391
NOVE KNJIGE
V drugem delu knjige z naslovom Trdovratnost morale avtorica
razmišlja o ontologiji in materialni etiki vrednot Nicolaia Hart-
manna. Predstavlja njegov obrat k materializmu in poskus, da bi
presegel spor med idealizmom in materializmom. Njegova ontologija,
ki je temeljna filozofska disciplina, je v nasprotju s tradicionalno
izrazito tostranska. Religija si je v zgodovini lastila monopol nad
etiko, Hartmann pa nas, kot poudarja filozofinja, prepričuje, da etika
ne potrebuje teoloških sredstev in da je ateizem izraz človekovega
dostojanstva. Hartmann vrednote misli kot samostojne bitnosti na
način Platonovih idej, čeprav platonizem odklanja. Nosilec vrednot
je človek, ki je avtonomno in svobodno bitje; človek se o vrednotah
odloča sam ter je za svoje odločitve tudi odgovoren.
V naslednjem poglavju avtorica razpravlja o Kocbekovi etiki živ-
ljenja in biocentrični metafiziki. Kocbek neguje kozmični čut, njegovo
panteizirano krščanstvo filozofinja označuje za zaustavljeni pesi-
mizem in navaja njegovo misel, da metafizika ni nikakršen sistem, ampak
določen človekov čut za odnose, ki naj jih njegova celotnost vzdržuje s
celotnostjo vesolja. Kocbekova onaravljena etika je planetarna etika
medčloveške solidarnosti, njegovo pojmovanje svetosti življenja pa je
po avtoričinih besedah temelj za sprejetje načela svetovnega etosa.
Filozofinja piše o nujnosti globalne oziroma univerzalne etike in
razmišlja tudi o izhodiščih za nov svetovni red in nov svetovni etos,
kakor sta jih predlagala Hans Küng in Deklaracija o univerzalnem etosu.
Trdi, da gre pri svetovnem etosu, ki ni kakšna nova religija ali ideo-
logija, za temelje humanizma, in verjame, »da se da z njim ohranjati
najbolj dragoceno, namreč življenje in z njim povezano vso že ogro-
ženo svetovno bit« (str. 270). Svetovni etos je lahko po Küngu učin-
kovit samo, če izhaja iz najširšega družbenega konsenza. Omogoča
ga zlato pravilo, skupno vsem etičnim tradicijam: Česar sam ne želiš,
tega ne delaj drugim, oziroma: Kar želiš, da drugi storijo tebi, tudi ti stori
njim. To je minimalen, zgodovinski temelj univerzalnosti.
Tretji del knjige ima naslov Prednost biti pred utopijo. V študiji
Avtobiografija spolitiziranega življenja avtorica predstavlja razmišljanja
angleškega zgodovinarja Erica Hobsbawma, čigar levičarstvo »brez
spolitiziranega in ideološkega priokusa opozarja na držo, v kateri se
še vedno mnogi prepoznamo« (str. 318), zato se noče odpovedati ideji
389
V drugem delu knjige z naslovom Trdovratnost morale avtorica
razmišlja o ontologiji in materialni etiki vrednot Nicolaia Hart-
manna. Predstavlja njegov obrat k materializmu in poskus, da bi
presegel spor med idealizmom in materializmom. Njegova ontologija,
ki je temeljna filozofska disciplina, je v nasprotju s tradicionalno
izrazito tostranska. Religija si je v zgodovini lastila monopol nad
etiko, Hartmann pa nas, kot poudarja filozofinja, prepričuje, da etika
ne potrebuje teoloških sredstev in da je ateizem izraz človekovega
dostojanstva. Hartmann vrednote misli kot samostojne bitnosti na
način Platonovih idej, čeprav platonizem odklanja. Nosilec vrednot
je človek, ki je avtonomno in svobodno bitje; človek se o vrednotah
odloča sam ter je za svoje odločitve tudi odgovoren.
V naslednjem poglavju avtorica razpravlja o Kocbekovi etiki živ-
ljenja in biocentrični metafiziki. Kocbek neguje kozmični čut, njegovo
panteizirano krščanstvo filozofinja označuje za zaustavljeni pesi-
mizem in navaja njegovo misel, da metafizika ni nikakršen sistem, ampak
določen človekov čut za odnose, ki naj jih njegova celotnost vzdržuje s
celotnostjo vesolja. Kocbekova onaravljena etika je planetarna etika
medčloveške solidarnosti, njegovo pojmovanje svetosti življenja pa je
po avtoričinih besedah temelj za sprejetje načela svetovnega etosa.
Filozofinja piše o nujnosti globalne oziroma univerzalne etike in
razmišlja tudi o izhodiščih za nov svetovni red in nov svetovni etos,
kakor sta jih predlagala Hans Küng in Deklaracija o univerzalnem etosu.
Trdi, da gre pri svetovnem etosu, ki ni kakšna nova religija ali ideo-
logija, za temelje humanizma, in verjame, »da se da z njim ohranjati
najbolj dragoceno, namreč življenje in z njim povezano vso že ogro-
ženo svetovno bit« (str. 270). Svetovni etos je lahko po Küngu učin-
kovit samo, če izhaja iz najširšega družbenega konsenza. Omogoča
ga zlato pravilo, skupno vsem etičnim tradicijam: Česar sam ne želiš,
tega ne delaj drugim, oziroma: Kar želiš, da drugi storijo tebi, tudi ti stori
njim. To je minimalen, zgodovinski temelj univerzalnosti.
Tretji del knjige ima naslov Prednost biti pred utopijo. V študiji
Avtobiografija spolitiziranega življenja avtorica predstavlja razmišljanja
angleškega zgodovinarja Erica Hobsbawma, čigar levičarstvo »brez
spolitiziranega in ideološkega priokusa opozarja na držo, v kateri se
še vedno mnogi prepoznamo« (str. 318), zato se noče odpovedati ideji
389
