Page 393 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 393
NOVE KNJIGE
tivne sile, ki v človeku izbruhnejo na visoki stopnji razvoja moči in
zaradi katerih je kulturni napredek tudi napredek barbarstva. Filozo-
fija po Sloterdijku pomirja agresijo in budi ljubezen in prijateljstvo,
zato se mora otresti historičnosti, ki je, piše avtorica, samo zgodo-
vinsko geslo za depresivnost, in se usmeriti k življenju. Postati bi
morala, kot zahteva Sloterdijk, predvsem tehnika sreče.
Avtoričin odgovor na vprašanje »Kako ohranjati metafiziko v tej
pometafizični dobi?« (str. 12) je mogoče razbrati iz celote Herme-
nevtike metafizike; a čeprav na vprašanje, kaj je metafizika, ni mogoče
dokončno odgovoriti, saj je njen predmet odprt, pa študije, zbrane v
tem delu, izražajo prepričanje, da človek 21. stoletja potrebuje pri-
zemljeno metafiziko, ki je opustila platonsko zasvetovje, metafiziko,
ki se ne odpoveduje utopičnemu mišljenju, saj je to že v samem
temelju humanistike. Delo Cvetke Hedžet Tóth je nedvomno spod-
buda za razvoj humanistike pri nas; in kot je v predgovoru k delu
zapisala avtorica, »brez solidne humanistike ni trdnega temelja za
kulturo, in kar je še toliko pomembneje, znotraj naroda, v katerem
velja, da je kulturotvorno narodotvorno – povedano ob 500. obletnici
rojstva Primoža Trubarja« (str. 37). Hermenevtika metafizike pred-
stavlja tisto filozofsko tradicijo, ki je prisluhnila klicu »Nazaj k
življenju« in ki poudarja človekovo potrebo po etičnem, etiko nena-
silja, pomen svetosti bivanja, nasprotuje izgonu ideje o nesmrtnosti
ter neguje idejo o medčloveški solidarnosti in človekovem dosto-
janstvu. Delo Cvetke Hedžet Tóth se ne odpoveduje utopičnemu
upanju na spremembo sveta in se zavzema za ideal neodtujenega
bivanja, zato je tudi prispevek k oživitvi utopistike.
Andrej Leskovic
391
tivne sile, ki v človeku izbruhnejo na visoki stopnji razvoja moči in
zaradi katerih je kulturni napredek tudi napredek barbarstva. Filozo-
fija po Sloterdijku pomirja agresijo in budi ljubezen in prijateljstvo,
zato se mora otresti historičnosti, ki je, piše avtorica, samo zgodo-
vinsko geslo za depresivnost, in se usmeriti k življenju. Postati bi
morala, kot zahteva Sloterdijk, predvsem tehnika sreče.
Avtoričin odgovor na vprašanje »Kako ohranjati metafiziko v tej
pometafizični dobi?« (str. 12) je mogoče razbrati iz celote Herme-
nevtike metafizike; a čeprav na vprašanje, kaj je metafizika, ni mogoče
dokončno odgovoriti, saj je njen predmet odprt, pa študije, zbrane v
tem delu, izražajo prepričanje, da človek 21. stoletja potrebuje pri-
zemljeno metafiziko, ki je opustila platonsko zasvetovje, metafiziko,
ki se ne odpoveduje utopičnemu mišljenju, saj je to že v samem
temelju humanistike. Delo Cvetke Hedžet Tóth je nedvomno spod-
buda za razvoj humanistike pri nas; in kot je v predgovoru k delu
zapisala avtorica, »brez solidne humanistike ni trdnega temelja za
kulturo, in kar je še toliko pomembneje, znotraj naroda, v katerem
velja, da je kulturotvorno narodotvorno – povedano ob 500. obletnici
rojstva Primoža Trubarja« (str. 37). Hermenevtika metafizike pred-
stavlja tisto filozofsko tradicijo, ki je prisluhnila klicu »Nazaj k
življenju« in ki poudarja človekovo potrebo po etičnem, etiko nena-
silja, pomen svetosti bivanja, nasprotuje izgonu ideje o nesmrtnosti
ter neguje idejo o medčloveški solidarnosti in človekovem dosto-
janstvu. Delo Cvetke Hedžet Tóth se ne odpoveduje utopičnemu
upanju na spremembo sveta in se zavzema za ideal neodtujenega
bivanja, zato je tudi prispevek k oživitvi utopistike.
Andrej Leskovic
391
