Page 394 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 394
KNROOVENKNIJKIGEA
GOVOR
PREDSEDNIKA REPUBLIKE DANILA TÜRKA
OB DNEVU REFORMACIJE 2008
Dan reformacije nam vsako leto ponuja priložnost, da razmislimo
o naši preteklosti in naši sedanjosti, o naši zgodovinski usodi in o
vrednotah, ki jih moramo gojiti kot narod. To je nujno in prav, ker
želimo, ker hočemo – ne le preživeti, ne le »stati inu obstati«, ampak
tudi zagotoviti si pravično mesto v svojem okolju, to je v Evropi in
svetu.
Pomemben vir navdiha nam je obdobje evropske reformacije in še
posebej vloga slovenskih protestantov v 16. stoletju. V tistih burnih
časih je začela nastajati Evropa kot skupnost političnih narodov,
Evropa, ki se je postopoma izvila iz nadvlade takratne Katoliške
cerkve in iz njenih takratnih moralnih zablod. Tedanji časi so zah-
tevali preporod. In preporod se je tudi zgodil s humanizmom in
renesanso, z versko reformacijo in širitvijo pisane besede, ki jo je
omogočila iznajdba tiska, z uveljavljanjem nacionalnih jezikov in
nastajanjem nacionalnih držav.
Preporod je bil vsestranski, zajel je tehnologijo in ekonomijo,
estetiko in politiko. Verska reformacija in postopno oblikovanje
nacionalnih držav, pravice posameznika in načelo teritorialne suve-
renosti, vse te spremembe so potekale hkrati. Tedanji preporod se je
še posebno močno izrazil v etiki in veri. Krščanstvo je stopilo na pot
burnih razprav, pomembnih sprememb pa tudi nasilnega obračuna-
vanja. Te spremembe so se razvijale skozi stoletja in so naposled za
vselej spremenile podobo Evrope. Preobrazile so jo v sistem suverenih
držav, v sistem, ki je postopoma uveljavil versko toleranco ter člo-
vekovo svobodo in človekove pravice in, naposled, tudi pravico do
upora proti tiranski oblasti. Te spremembe so uveljavile vladavino
392
GOVOR
PREDSEDNIKA REPUBLIKE DANILA TÜRKA
OB DNEVU REFORMACIJE 2008
Dan reformacije nam vsako leto ponuja priložnost, da razmislimo
o naši preteklosti in naši sedanjosti, o naši zgodovinski usodi in o
vrednotah, ki jih moramo gojiti kot narod. To je nujno in prav, ker
želimo, ker hočemo – ne le preživeti, ne le »stati inu obstati«, ampak
tudi zagotoviti si pravično mesto v svojem okolju, to je v Evropi in
svetu.
Pomemben vir navdiha nam je obdobje evropske reformacije in še
posebej vloga slovenskih protestantov v 16. stoletju. V tistih burnih
časih je začela nastajati Evropa kot skupnost političnih narodov,
Evropa, ki se je postopoma izvila iz nadvlade takratne Katoliške
cerkve in iz njenih takratnih moralnih zablod. Tedanji časi so zah-
tevali preporod. In preporod se je tudi zgodil s humanizmom in
renesanso, z versko reformacijo in širitvijo pisane besede, ki jo je
omogočila iznajdba tiska, z uveljavljanjem nacionalnih jezikov in
nastajanjem nacionalnih držav.
Preporod je bil vsestranski, zajel je tehnologijo in ekonomijo,
estetiko in politiko. Verska reformacija in postopno oblikovanje
nacionalnih držav, pravice posameznika in načelo teritorialne suve-
renosti, vse te spremembe so potekale hkrati. Tedanji preporod se je
še posebno močno izrazil v etiki in veri. Krščanstvo je stopilo na pot
burnih razprav, pomembnih sprememb pa tudi nasilnega obračuna-
vanja. Te spremembe so se razvijale skozi stoletja in so naposled za
vselej spremenile podobo Evrope. Preobrazile so jo v sistem suverenih
držav, v sistem, ki je postopoma uveljavil versko toleranco ter člo-
vekovo svobodo in človekove pravice in, naposled, tudi pravico do
upora proti tiranski oblasti. Te spremembe so uveljavile vladavino
392
