Page 22 - Management 16 (2021), številka 1
P. 22
a Hojnik idr. | Podjetniška namera študentov in njihovo zaznavanje ovir v okolju
tnike, je delež žensk in moških skoraj enakovre- jali inovativnost, proaktivnost in kritično mi-
den (48,5 moških in 51,5 žensk) in večina šljenje mladih, jih usmerjali v reševanje težav,
je mlajših od 25 let (72,7 ). Podobno kot v prvi krepili njihov občutek samoučinkovitosti ter s
in drugi skupini študentov je tudi v tretji sku- tem posredno tudi njihovo podjetniško namero.
pini največ dodiplomskih študentov, ki obiskujejo Podjetniške vsebine bi tako morale postati ob-
drugi letnik študija (60,6 ). Med potencialnimi vezna sestavina učnih načrtov že na osnovnih
podjetniki je prav tako največ nezaposlenih štu- in srednjih šolah ter sestavni del študijskih pro-
dentov (75,8 ), ki so v času do raziskave obiskali gramov tako poslovnih šol kot tudi šol z dru-
en podjetniški predmet (78,8 ). Za razliko od pr- gih področij (npr. zdravstva, naravoslovja, hu-
vih dveh skupin je večina študentov iz te skupine manistike, pedagogike ipd.). Pri tem ne zado-
izrazila namero po ustanovitvi lastnega podjetja stuje zgolj podajanje podjetniških vsebin, temveč
v naslednjih treh letih (69,7 ). je treba učencem in študentom omogočiti izku-
stveno učenje, ki bo preko povezovanja teorije
V zadnji skupini, ki smo jo poimenovali delni in prakse zagotovilo uspešnejši ter učinkovitejši
podjetniki, prevladujejo ženske (58 ), ki obisku- proces učenja. V izobraževanje je potrebno vklju-
jejo drugi letnik dodiplomskega študija (52 ) in čevati podjetnike in študentom približati uspešne
so mlajše od 25 let (80 ). Večina posameznikov podjetniške zgodbe iz lokalnega okolja, s kate-
v skupini je nezaposlenih (94 ) in z enim podje- rimi se lahko identificirajo in v njih prepoznajo
tniškim predmetom (70 ). Glede podjetniške na- navdih. Tudi podjetniški dogodki (npr. konfe-
mere smo ugotovili, da je v skupini nekoliko več rence, delavnice, okrogle mize, start-up vikendi
študentov, ki v naslednjih treh letih ne namerava ipd.) in natečaji za izbor inovativnih poslovnih
ustanoviti lastnega podjetja (54 ), v primerjavi s idej (npr. na Univerzi na Primorskem vsako leto
študenti, ki so izrazili namero po ustanovitvi la- poteka festinno, http://www.inno.si/festinno/)
stnega podjetja (44 ). za mlade posameznike predstavljajo dragoceno
izkušnjo, saj so odličen vir znanja, mehkih veščin
Z razvrstitvijo študentov v različne skupine in možnosti povezovanja.
glede na ovire, ki jih zaznavajo pri potencialni sa-
mostojni podjetniški poti, smo pridobili podrob- Vzporedno s krepitvijo podjetniških kompe-
nejše informacije o tem, katera skupina študen- tenc in znanj pa je enako pomembno tudi gra-
tov je najbolj naklonjena podjetništvu in v najve- diti na podpornem okolju, ki bo prilagojeno po-
čji meri izkazuje namero po ustanovitvi lastnega sebnostim lokalnega okolja in bo spodbudno vpli-
podjetja. Na podlagi vpogleda v ovire, ki jih za- valo na rast ter razvoj obstoječih podjetij in na-
znavajo študenti znotraj posameznih skupin, smo stanek novih. Dostop do znanja, kapitala in tr-
pridobili znanje, s katerim lahko učinkovito na- gov, obstoj inkubatorjev, pospeševalnikov in šte-
slavljamo prepoznane ovire in ustvarimo spodbu- vilnih priložnosti za sodelovanje ter povezovanje
dno okolje, v katerem bodo študenti lahko uresni- so zgolj nekateri od najpomembnejših elementov
čili svojo podjetniško namero, predvsem pa bodo vsakega dobrega podjetniškega ekosistema.
na to pot stopili bolje opremljeni.
Če želimo, da se bodo mladi pogosteje in pogu-
Kako lahko torej prispevamo k večji mneje podajali v podjetništvo, pa nenazadnje po-
podjetniški aktivnosti med mladimi? trebujemo tudi družbo, v kateri bodo napake do-
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta voljene, neuspeh pa ne bo pomenil stigme, tem-
leta 2006 podjetnost uvrstila med osem ključnih več zgolj priložnost za učenje. Kot pogosto slišano
kompetenc za vseživljenjsko učenje. Podjetnost med podjetniki: »Reward success and failure, pu-
kot kompetenca je bila opredeljena kot zmožnost nish inaction« (»Naj se nagrajujeta zmaga in po-
izkoriščanja priložnosti in uresničevanja zami- raz, naj se kaznuje neaktivnost«).
sli ter pretvarjanja teh priložnosti in zamisli v
vrednost za druge (Priporočilo Sveta z dne 22. Literatura
maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenj- Brancu, L., V. Munteanu in D. Gligor. 2012. »Study
sko učenje 2018). Zato je pomembno, da mla-
dim v okviru izobraževalnega procesa omogo- on Student«s Motivations for Entrepreneurship in
čimo razvijanje te kompetence. Menimo, da je Romania.« Procedia: Social and Behavioral Sciences
treba k reševanju težave pristopiti celostno in 62:223–231.
podjetniško znanje, kompetence ter veščine raz- Bric, U. 2017. »Podjetništvo? Mladi odgovarjajo: Ne,
vijati na vseh ravneh izobraževalnega procesa (od hvala!« Svet kapitala. https://svetkapitala.delo.si/
primarne do terciarne), s čimer bomo spodbu- finance/podjetnistvo-mladi-odgovarjajo-ne-hvala.
Dermol, V., in L. Rožman. 2014. »Model spodbujanja
22 management 16 (2021) številka 1 podjetništva 2014.« V Spodbude podjetništvu in pod-
tnike, je delež žensk in moških skoraj enakovre- jali inovativnost, proaktivnost in kritično mi-
den (48,5 moških in 51,5 žensk) in večina šljenje mladih, jih usmerjali v reševanje težav,
je mlajših od 25 let (72,7 ). Podobno kot v prvi krepili njihov občutek samoučinkovitosti ter s
in drugi skupini študentov je tudi v tretji sku- tem posredno tudi njihovo podjetniško namero.
pini največ dodiplomskih študentov, ki obiskujejo Podjetniške vsebine bi tako morale postati ob-
drugi letnik študija (60,6 ). Med potencialnimi vezna sestavina učnih načrtov že na osnovnih
podjetniki je prav tako največ nezaposlenih štu- in srednjih šolah ter sestavni del študijskih pro-
dentov (75,8 ), ki so v času do raziskave obiskali gramov tako poslovnih šol kot tudi šol z dru-
en podjetniški predmet (78,8 ). Za razliko od pr- gih področij (npr. zdravstva, naravoslovja, hu-
vih dveh skupin je večina študentov iz te skupine manistike, pedagogike ipd.). Pri tem ne zado-
izrazila namero po ustanovitvi lastnega podjetja stuje zgolj podajanje podjetniških vsebin, temveč
v naslednjih treh letih (69,7 ). je treba učencem in študentom omogočiti izku-
stveno učenje, ki bo preko povezovanja teorije
V zadnji skupini, ki smo jo poimenovali delni in prakse zagotovilo uspešnejši ter učinkovitejši
podjetniki, prevladujejo ženske (58 ), ki obisku- proces učenja. V izobraževanje je potrebno vklju-
jejo drugi letnik dodiplomskega študija (52 ) in čevati podjetnike in študentom približati uspešne
so mlajše od 25 let (80 ). Večina posameznikov podjetniške zgodbe iz lokalnega okolja, s kate-
v skupini je nezaposlenih (94 ) in z enim podje- rimi se lahko identificirajo in v njih prepoznajo
tniškim predmetom (70 ). Glede podjetniške na- navdih. Tudi podjetniški dogodki (npr. konfe-
mere smo ugotovili, da je v skupini nekoliko več rence, delavnice, okrogle mize, start-up vikendi
študentov, ki v naslednjih treh letih ne namerava ipd.) in natečaji za izbor inovativnih poslovnih
ustanoviti lastnega podjetja (54 ), v primerjavi s idej (npr. na Univerzi na Primorskem vsako leto
študenti, ki so izrazili namero po ustanovitvi la- poteka festinno, http://www.inno.si/festinno/)
stnega podjetja (44 ). za mlade posameznike predstavljajo dragoceno
izkušnjo, saj so odličen vir znanja, mehkih veščin
Z razvrstitvijo študentov v različne skupine in možnosti povezovanja.
glede na ovire, ki jih zaznavajo pri potencialni sa-
mostojni podjetniški poti, smo pridobili podrob- Vzporedno s krepitvijo podjetniških kompe-
nejše informacije o tem, katera skupina študen- tenc in znanj pa je enako pomembno tudi gra-
tov je najbolj naklonjena podjetništvu in v najve- diti na podpornem okolju, ki bo prilagojeno po-
čji meri izkazuje namero po ustanovitvi lastnega sebnostim lokalnega okolja in bo spodbudno vpli-
podjetja. Na podlagi vpogleda v ovire, ki jih za- valo na rast ter razvoj obstoječih podjetij in na-
znavajo študenti znotraj posameznih skupin, smo stanek novih. Dostop do znanja, kapitala in tr-
pridobili znanje, s katerim lahko učinkovito na- gov, obstoj inkubatorjev, pospeševalnikov in šte-
slavljamo prepoznane ovire in ustvarimo spodbu- vilnih priložnosti za sodelovanje ter povezovanje
dno okolje, v katerem bodo študenti lahko uresni- so zgolj nekateri od najpomembnejših elementov
čili svojo podjetniško namero, predvsem pa bodo vsakega dobrega podjetniškega ekosistema.
na to pot stopili bolje opremljeni.
Če želimo, da se bodo mladi pogosteje in pogu-
Kako lahko torej prispevamo k večji mneje podajali v podjetništvo, pa nenazadnje po-
podjetniški aktivnosti med mladimi? trebujemo tudi družbo, v kateri bodo napake do-
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta voljene, neuspeh pa ne bo pomenil stigme, tem-
leta 2006 podjetnost uvrstila med osem ključnih več zgolj priložnost za učenje. Kot pogosto slišano
kompetenc za vseživljenjsko učenje. Podjetnost med podjetniki: »Reward success and failure, pu-
kot kompetenca je bila opredeljena kot zmožnost nish inaction« (»Naj se nagrajujeta zmaga in po-
izkoriščanja priložnosti in uresničevanja zami- raz, naj se kaznuje neaktivnost«).
sli ter pretvarjanja teh priložnosti in zamisli v
vrednost za druge (Priporočilo Sveta z dne 22. Literatura
maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenj- Brancu, L., V. Munteanu in D. Gligor. 2012. »Study
sko učenje 2018). Zato je pomembno, da mla-
dim v okviru izobraževalnega procesa omogo- on Student«s Motivations for Entrepreneurship in
čimo razvijanje te kompetence. Menimo, da je Romania.« Procedia: Social and Behavioral Sciences
treba k reševanju težave pristopiti celostno in 62:223–231.
podjetniško znanje, kompetence ter veščine raz- Bric, U. 2017. »Podjetništvo? Mladi odgovarjajo: Ne,
vijati na vseh ravneh izobraževalnega procesa (od hvala!« Svet kapitala. https://svetkapitala.delo.si/
primarne do terciarne), s čimer bomo spodbu- finance/podjetnistvo-mladi-odgovarjajo-ne-hvala.
Dermol, V., in L. Rožman. 2014. »Model spodbujanja
22 management 16 (2021) številka 1 podjetništva 2014.« V Spodbude podjetništvu in pod-
