Page 27 - Management 16.2
P. 27
zabeta Zirnstein | Evropska zakonodaja o zaščiti žvižgačev
pravzaprav žvižgači, kakšni ljudje so to. Dolgo tikajo tudi Zakon o medijih (zmed-upb1) (2006),
časa je prevladovalo mnenje, da gre pravzaprav za ki ščiti identiteto novinarskih virov, Zakon o in-
izdajalce (DeGeorge 1986, 225). Nasprotno temu špekcijskem nadzoru (zin-upb1) (2007), Zakon
Graham (1993, 683) ugotavlja, da je tipični žvi- o zaščiti prič (zzprič) (2006) in Kazenski zakonik
žgač nadpovprečno delovno uspešen, zelo zavzet (2012). Slednji npr. določa, da se tisti, ki tajni po-
in pripaden svoji organizaciji. Grant (2002, 394) datek javno objavijo, pridobijo ali posredujejo, da
pa pravi, da žvižgaštvo sploh ne bi bilo potrebno, bi ga razkrili javnosti, ne kaznujejo, če prevlada
če bi v podjetjih obstajala možnost interne obrav- javni interes za njegovo razkritje.
nave etičnih vprašanj in dilem. Da bi žvižgačem
omogočili poročanje o nepravilnostih, je treba v V zvezi z žvižgaštvom imamo v Sloveniji tudi
delovna okolja vgraditi močne varovalke in spod- nekaj sodne prakse. Najstarejša datira v leto 2005,
bude zanje (Weiss 1998, 207). Predvsem je treba ko je v delovnopravnem sporu Višje delovno in
zagotoviti njihovo zaščito pred morebitnimi po- socialno sodišče razsodilo, da je bil opomin, iz-
vračilnimi ukrepi oseb ali organizacij, katerih ne- rečen delavcu v disciplinskem postopku, nezako-
čednosti so razkrili. Prav to od držav članic zah- nit, saj delavec s tem, ko je v javnosti izrazil svoje
teva Direktiva eu o zaščiti žvižgačev. Glede na v mnenje o nepravilnostih pri delodajalcu, ni kršil
njej vsebovana pravila bodo morali subjekti tako internih navodil in z izražanjem svojega mnenja
zasebnega kot javnega sektorja vzpostaviti varne tudi ni kršil zakonske prepovedi škodljivega rav-
kanale za prijavo nepravilnosti, korupcije in go- nanja (Višje delovno in socialno sodišče 2004).
ljufij, urediti jasne postopke poročanja o prija- Prav v zvezi z razkrivanjem nepravilnosti v de-
vah in obravnavi ter zagotoviti zaščito žvižga- lovnih okoljih je treba opozoriti, da slovenska de-
čev pred morebitnimi povračilnimi ukrepi. Direk- lovnopravna zakonodaja ne pozna posebnih za-
tiva vzpostavlja le minimalne standarde zaščite, ščitnih ukrepov za delavce, ki bi razkrili nepravil-
kar pomeni, da lahko države članice z nacionalno nosti, s katerimi so se seznanili pri delodajalcu.
zakonodajo zagotovijo še strožje ukrepe. Čeprav Varstvo pred nedopustnimi ravnanji delodajalca
se omenjena direktiva nanaša na prijave kršitev je žvižgačem zagotovljeno na enak način kot vsem
prava eu, je zelo verjetno, da bo slovenska zako- ostalim delavcem, torej v obliki prepovedi šikani-
nodaja zaščito žvižgačev urejala širše, v zvezi s ranja na delovnem mestu, trpinčenja na delov-
prijavo vsakovrstnih nepravilnosti, tudi tistih, ki nem mestu (mobinga), prepovedi diskriminacije
nasprotujejo nacionalnim predpisom in etičnim in povračilnih ukrepov, prepovedi neutemeljene
standardom. odpovedi pogodbe o zaposlitvi ipd. (Senčur Peček
2015, 243).
Pravna ureditev žvižgaštva v Sloveniji Kaj Direktiva eu o zaščiti žvižgačev
zahteva od držav članic eu
Slovenija sodi med države, kjer zaščita žvižgačev Temeljni namen Direktive eu o zaščiti žvižgačev
(v predpisih je večinoma uporabljen izraz »pri- je v postavitvi skupnih minimalnih standardov
javitelj«) ni urejena na enem mestu (v enem za- zagotavljanja zaščite žvižgačev (člen 1 Direktive),
konu), temveč je ureditev precej razdrobljena in kadar le-ti prijavijo kršitve prava eu, ki spadajo
velja zgolj za nekatera področja. Zaščito žvižga- na področja javnega naročanja, finančnih storitev,
čev, denimo, ureja Zakon o integriteti in prepre- varnosti izdelkov, varnosti v prometu, varstva
čevanju korupcije (zintpk-upb2) (2011), in sicer okolja, varnosti hrane in krme, javnega zdravja,
v smislu zaščite identitete prijavitelja koruptiv- varstva potrošnikov, varstva zasebnosti in oseb-
nih ravnanj. Zakon o Slovenskem državnem hol- nih podatkov ter varnosti omrežij in informacij-
dingu (zdh) (2014) v 57. členu določa obveznost skih sistemov (člen 2 Direktive). Po določbah di-
članov organov sdh in zaposlenih v sdh, da pri- rektive morajo države članice z nacionalno zako-
javijo vsak primer, ko menijo, da se od njih zah- nodajo zagotoviti, da bodo subjekti v javnem in
teva nezakonito ali neetično ravnanje v povezavi z zasebnem sektorju vzpostavili kanale za prijavo
njihovo službo ali položajem. Zakon o bančništvu kršitev, postopke prijave kršitev ter postopke na-
(zban-3) (2021) ureja zaščito zaposlenih v ban- daljnjega ukrepanja (členi 6 do 9). Direktiva spod-
kah, ki poročajo o kršitvah v bankah (glej 160. člen buja notranje postopke (znotraj organizacij) za
zban-3). Zakon o trgu finančnih instrumentov prijavo kršitev oziroma jim daje prednost pred
(ztfi) (2018) določa obveznosti Agencije za trg zunanjimi razkritji (člen 10) in pred javnimi raz-
vrednostnih papirjev, da vzpostavi sistem spreje- kritji (člen 15). Direktiva obenem nalaga državam
manja prijav in ukrepe za varstvo žvižgača (431. in članicam obveznost vzpostavitve zunanjih kana-
432. člen ztfi). Posredno se zaščite žvižgačev do-
management 16 (2021) številka 2 71
pravzaprav žvižgači, kakšni ljudje so to. Dolgo tikajo tudi Zakon o medijih (zmed-upb1) (2006),
časa je prevladovalo mnenje, da gre pravzaprav za ki ščiti identiteto novinarskih virov, Zakon o in-
izdajalce (DeGeorge 1986, 225). Nasprotno temu špekcijskem nadzoru (zin-upb1) (2007), Zakon
Graham (1993, 683) ugotavlja, da je tipični žvi- o zaščiti prič (zzprič) (2006) in Kazenski zakonik
žgač nadpovprečno delovno uspešen, zelo zavzet (2012). Slednji npr. določa, da se tisti, ki tajni po-
in pripaden svoji organizaciji. Grant (2002, 394) datek javno objavijo, pridobijo ali posredujejo, da
pa pravi, da žvižgaštvo sploh ne bi bilo potrebno, bi ga razkrili javnosti, ne kaznujejo, če prevlada
če bi v podjetjih obstajala možnost interne obrav- javni interes za njegovo razkritje.
nave etičnih vprašanj in dilem. Da bi žvižgačem
omogočili poročanje o nepravilnostih, je treba v V zvezi z žvižgaštvom imamo v Sloveniji tudi
delovna okolja vgraditi močne varovalke in spod- nekaj sodne prakse. Najstarejša datira v leto 2005,
bude zanje (Weiss 1998, 207). Predvsem je treba ko je v delovnopravnem sporu Višje delovno in
zagotoviti njihovo zaščito pred morebitnimi po- socialno sodišče razsodilo, da je bil opomin, iz-
vračilnimi ukrepi oseb ali organizacij, katerih ne- rečen delavcu v disciplinskem postopku, nezako-
čednosti so razkrili. Prav to od držav članic zah- nit, saj delavec s tem, ko je v javnosti izrazil svoje
teva Direktiva eu o zaščiti žvižgačev. Glede na v mnenje o nepravilnostih pri delodajalcu, ni kršil
njej vsebovana pravila bodo morali subjekti tako internih navodil in z izražanjem svojega mnenja
zasebnega kot javnega sektorja vzpostaviti varne tudi ni kršil zakonske prepovedi škodljivega rav-
kanale za prijavo nepravilnosti, korupcije in go- nanja (Višje delovno in socialno sodišče 2004).
ljufij, urediti jasne postopke poročanja o prija- Prav v zvezi z razkrivanjem nepravilnosti v de-
vah in obravnavi ter zagotoviti zaščito žvižga- lovnih okoljih je treba opozoriti, da slovenska de-
čev pred morebitnimi povračilnimi ukrepi. Direk- lovnopravna zakonodaja ne pozna posebnih za-
tiva vzpostavlja le minimalne standarde zaščite, ščitnih ukrepov za delavce, ki bi razkrili nepravil-
kar pomeni, da lahko države članice z nacionalno nosti, s katerimi so se seznanili pri delodajalcu.
zakonodajo zagotovijo še strožje ukrepe. Čeprav Varstvo pred nedopustnimi ravnanji delodajalca
se omenjena direktiva nanaša na prijave kršitev je žvižgačem zagotovljeno na enak način kot vsem
prava eu, je zelo verjetno, da bo slovenska zako- ostalim delavcem, torej v obliki prepovedi šikani-
nodaja zaščito žvižgačev urejala širše, v zvezi s ranja na delovnem mestu, trpinčenja na delov-
prijavo vsakovrstnih nepravilnosti, tudi tistih, ki nem mestu (mobinga), prepovedi diskriminacije
nasprotujejo nacionalnim predpisom in etičnim in povračilnih ukrepov, prepovedi neutemeljene
standardom. odpovedi pogodbe o zaposlitvi ipd. (Senčur Peček
2015, 243).
Pravna ureditev žvižgaštva v Sloveniji Kaj Direktiva eu o zaščiti žvižgačev
zahteva od držav članic eu
Slovenija sodi med države, kjer zaščita žvižgačev Temeljni namen Direktive eu o zaščiti žvižgačev
(v predpisih je večinoma uporabljen izraz »pri- je v postavitvi skupnih minimalnih standardov
javitelj«) ni urejena na enem mestu (v enem za- zagotavljanja zaščite žvižgačev (člen 1 Direktive),
konu), temveč je ureditev precej razdrobljena in kadar le-ti prijavijo kršitve prava eu, ki spadajo
velja zgolj za nekatera področja. Zaščito žvižga- na področja javnega naročanja, finančnih storitev,
čev, denimo, ureja Zakon o integriteti in prepre- varnosti izdelkov, varnosti v prometu, varstva
čevanju korupcije (zintpk-upb2) (2011), in sicer okolja, varnosti hrane in krme, javnega zdravja,
v smislu zaščite identitete prijavitelja koruptiv- varstva potrošnikov, varstva zasebnosti in oseb-
nih ravnanj. Zakon o Slovenskem državnem hol- nih podatkov ter varnosti omrežij in informacij-
dingu (zdh) (2014) v 57. členu določa obveznost skih sistemov (člen 2 Direktive). Po določbah di-
članov organov sdh in zaposlenih v sdh, da pri- rektive morajo države članice z nacionalno zako-
javijo vsak primer, ko menijo, da se od njih zah- nodajo zagotoviti, da bodo subjekti v javnem in
teva nezakonito ali neetično ravnanje v povezavi z zasebnem sektorju vzpostavili kanale za prijavo
njihovo službo ali položajem. Zakon o bančništvu kršitev, postopke prijave kršitev ter postopke na-
(zban-3) (2021) ureja zaščito zaposlenih v ban- daljnjega ukrepanja (členi 6 do 9). Direktiva spod-
kah, ki poročajo o kršitvah v bankah (glej 160. člen buja notranje postopke (znotraj organizacij) za
zban-3). Zakon o trgu finančnih instrumentov prijavo kršitev oziroma jim daje prednost pred
(ztfi) (2018) določa obveznosti Agencije za trg zunanjimi razkritji (člen 10) in pred javnimi raz-
vrednostnih papirjev, da vzpostavi sistem spreje- kritji (člen 15). Direktiva obenem nalaga državam
manja prijav in ukrepe za varstvo žvižgača (431. in članicam obveznost vzpostavitve zunanjih kana-
432. člen ztfi). Posredno se zaščite žvižgačev do-
management 16 (2021) številka 2 71
