Page 22 - Management 17 (1)
P. 22
ja Gregorič | Organizacija in delovanje visokošolske knjižnice med pandemijo covida-19
pogled zdijo možne le v obliki tesnega osebnega članom knjižnice. V sodelovanju s strokovnima
stika, se neizogibno pojavi tudi vprašanje sodelo- službama za stike z javnostjo obeh krovnih fakul-
vanja z uporabniki, s strokovnimi sodelavci knji- tet Knjižnice up fm in up pef (Univerza na Pri-
žnice in z drugimi deležniki v novih okoliščinah. morskem Fakulteta za management in Univerza
V novih, neznanih okoliščinah je predvsem po- na Primorskem Pedagoška fakulteta) je knjižnica
membno ohraniti žive stike v vseh oblikah, razen obveščala tudi na družbenih omrežjih.
v obliki osebnega stika, ki v času pandemije ni
dovoljen. Organizacija dela v knjižnici up fm in up
pef med pandemijo covida-19
Pri vodenju in organizaciji delovanja knjižnice V prvih dneh po razglasitvi pandemije je bilo za
ne gre le za strokovno znanje, čeprav je splošno vodjo knjižnice ključnega pomena vzpostaviti ko-
pričakovano, da je to prevladujoča veščina. V re- munikacijske kanale med knjižničarji in uporab-
snici gre le za en vidik. Vodja knjižnice mora pri niki knjižnice, hkrati pa ves čas sodelovati z vod-
organizaciji in delovanju knjižnice delo organizi- stvom fakultete in nuditi podporo študijski dejav-
rati v novih okoliščinah, se prilagajati zahtevam nosti, ki se je preselila v spletno obliko.
dela, motivirati ostale strokovne delavce ter pra-
vočasno in pravilno komunicirati z uporabniki V strokovni literaturi zasledimo mnenje, da
storitev. V osnovi se vse te vidike pozna in priča- je med popolnim zaprtjem knjižnice v času pan-
kuje tudi v običajnih ter znanih okoliščinah. Kaj demije priporočljivo zagotoviti: strokovnim de-
pa se zgodi, ko se pojavi pandemija, ki uporabnike lavcem, razen če to ni možno, delo na daljavo in
in zaposlene v knjižnicah zapre v varne domove, dodelitev drugih strokovnih nalog, neprekinjeno
vendar jim hkrati zapre tudi vrata knjižnice? komuniciranje in obveščanje uporabnikov o mo-
žnostih uporabe knjižničnih virov ter storitev,
Komuniciranje v času pandemije promoviranje uporabe digitalnih storitev, podalj-
»Komunikacija je vedno bilo in vedno bo ključ do šan rok izposoje za že pred pandemijo izposojeno
vzpostavljanja normalnih razmerij med ljudmi, gradivo (International Federation of Library As-
organizacijami in družbo. Principi komunikacije, sociations and Institutions 2020).
naj bo to osebna ali virtualna, morajo biti vzpo-
stavljeni na način, da dosegajo pravi namen in Medtem ko je bilo v prvem valu pandemije ne-
da pri ljudeh ohranjajo prave ali virtualne stike.« kaj napotitev strokovnih delavcev knjižnice na
(Šprajc in Podbregar 2022, 125) čakanje na delo, je od drugega vala dalje knjižnica
delovala v popolni kadrovski sestavi. Razmisliti
Časa na pripravo zagona dejavnosti knjižnice je bilo treba, kolikšen delež nalog lahko opravi
na daljavo ni bilo veliko. V nekaterih slovenskih strokovni delavec, ki sicer v predvidljivih okolišči-
visokošolskih zavodih in s tem knjižnicah, ki de- nah opravlja delo v neposrednem osebnem stiku
lujejo pod njihovim okriljem, so se dogovorili za z uporabniki (izposoja knjižničnega gradiva, skrb
vsaj petdnevni moratorij, med katerim so se stro- za urejenost knjižnice, posredovanje informacij
kovno in tehnološko pripravljali na novo obliko in pomoč pri iskanju gradiva ter informacij, in-
dela na daljavo. V Knjižnici up fm in up pef se dividualno in organizirano skupinsko izobraže-
je delo na daljavo pričelo že prvi delovni dan po vanje uporabnikov). V sodelovanju s strokovnimi
razglasitvi pandemije. Vodilna misel je bila upo- sodelavci in z medsebojnim konsenzom so bile
rabnikom hitro in učinkovito približati storitve, prestrukturirane naloge, ki v običajnih okolišči-
kot so jih poznali, vendar v drugačni obliki. nah potekajo v osebnem stiku z uporabniki in so
se v novih okoliščinah preselile v digitalno obliko
»Zaradi pomanjkanja trdnih dejstev o dogod- (komuniciranje z uporabniki po digitalnih kana-
ku se na samem začetku pokaže informacijska lih, izobraževanje uporabnikov preko videokon-
praznina.« (Novak 2000, 202) Prva in poglavi- ferenc, organizirane pogovorne ure, svetovanje
tna naloga vodje knjižnice je bila hitro in jedrnato na daljavo, skrb za ažurno obveščanje). Takoj ko
seznaniti uporabnike o dejstvih, ki so zaustavila je bilo mogoče, pa je steklo tudi delo v prostorih
njeno delovanje, kot je bilo poznano doslej, in jih knjižnice, in sicer v obliki organiziranega dežur-
obvestiti o novem načinu delovanja knjižnice. Pri stva dvakrat tedensko za izposojo in vračilo tiska-
tem so bili uporabljeni informacijski kanali, kot nih izvodov knjižničnega gradiva.
so oglasne površine v knjižnici in na fakulteti,
spletna stran fakultete in knjižnice, obvestila po V drugem valu pandemije se je tako pričelo
e-pošti s pomočjo internih strokovnih služb ter izvajati izposojo knjižničnega gradiva v tiskani
kratko splošno obvestilo s pomočjo platforme obliki vsak delovnik, in sicer po naročilu (rezer-
cobiss3, ki omogoča pošiljanje sporočil vsem vacija preko cobiss3 ali neposredno po e-pošti).
22 management 17 (2022) številka 1
pogled zdijo možne le v obliki tesnega osebnega članom knjižnice. V sodelovanju s strokovnima
stika, se neizogibno pojavi tudi vprašanje sodelo- službama za stike z javnostjo obeh krovnih fakul-
vanja z uporabniki, s strokovnimi sodelavci knji- tet Knjižnice up fm in up pef (Univerza na Pri-
žnice in z drugimi deležniki v novih okoliščinah. morskem Fakulteta za management in Univerza
V novih, neznanih okoliščinah je predvsem po- na Primorskem Pedagoška fakulteta) je knjižnica
membno ohraniti žive stike v vseh oblikah, razen obveščala tudi na družbenih omrežjih.
v obliki osebnega stika, ki v času pandemije ni
dovoljen. Organizacija dela v knjižnici up fm in up
pef med pandemijo covida-19
Pri vodenju in organizaciji delovanja knjižnice V prvih dneh po razglasitvi pandemije je bilo za
ne gre le za strokovno znanje, čeprav je splošno vodjo knjižnice ključnega pomena vzpostaviti ko-
pričakovano, da je to prevladujoča veščina. V re- munikacijske kanale med knjižničarji in uporab-
snici gre le za en vidik. Vodja knjižnice mora pri niki knjižnice, hkrati pa ves čas sodelovati z vod-
organizaciji in delovanju knjižnice delo organizi- stvom fakultete in nuditi podporo študijski dejav-
rati v novih okoliščinah, se prilagajati zahtevam nosti, ki se je preselila v spletno obliko.
dela, motivirati ostale strokovne delavce ter pra-
vočasno in pravilno komunicirati z uporabniki V strokovni literaturi zasledimo mnenje, da
storitev. V osnovi se vse te vidike pozna in priča- je med popolnim zaprtjem knjižnice v času pan-
kuje tudi v običajnih ter znanih okoliščinah. Kaj demije priporočljivo zagotoviti: strokovnim de-
pa se zgodi, ko se pojavi pandemija, ki uporabnike lavcem, razen če to ni možno, delo na daljavo in
in zaposlene v knjižnicah zapre v varne domove, dodelitev drugih strokovnih nalog, neprekinjeno
vendar jim hkrati zapre tudi vrata knjižnice? komuniciranje in obveščanje uporabnikov o mo-
žnostih uporabe knjižničnih virov ter storitev,
Komuniciranje v času pandemije promoviranje uporabe digitalnih storitev, podalj-
»Komunikacija je vedno bilo in vedno bo ključ do šan rok izposoje za že pred pandemijo izposojeno
vzpostavljanja normalnih razmerij med ljudmi, gradivo (International Federation of Library As-
organizacijami in družbo. Principi komunikacije, sociations and Institutions 2020).
naj bo to osebna ali virtualna, morajo biti vzpo-
stavljeni na način, da dosegajo pravi namen in Medtem ko je bilo v prvem valu pandemije ne-
da pri ljudeh ohranjajo prave ali virtualne stike.« kaj napotitev strokovnih delavcev knjižnice na
(Šprajc in Podbregar 2022, 125) čakanje na delo, je od drugega vala dalje knjižnica
delovala v popolni kadrovski sestavi. Razmisliti
Časa na pripravo zagona dejavnosti knjižnice je bilo treba, kolikšen delež nalog lahko opravi
na daljavo ni bilo veliko. V nekaterih slovenskih strokovni delavec, ki sicer v predvidljivih okolišči-
visokošolskih zavodih in s tem knjižnicah, ki de- nah opravlja delo v neposrednem osebnem stiku
lujejo pod njihovim okriljem, so se dogovorili za z uporabniki (izposoja knjižničnega gradiva, skrb
vsaj petdnevni moratorij, med katerim so se stro- za urejenost knjižnice, posredovanje informacij
kovno in tehnološko pripravljali na novo obliko in pomoč pri iskanju gradiva ter informacij, in-
dela na daljavo. V Knjižnici up fm in up pef se dividualno in organizirano skupinsko izobraže-
je delo na daljavo pričelo že prvi delovni dan po vanje uporabnikov). V sodelovanju s strokovnimi
razglasitvi pandemije. Vodilna misel je bila upo- sodelavci in z medsebojnim konsenzom so bile
rabnikom hitro in učinkovito približati storitve, prestrukturirane naloge, ki v običajnih okolišči-
kot so jih poznali, vendar v drugačni obliki. nah potekajo v osebnem stiku z uporabniki in so
se v novih okoliščinah preselile v digitalno obliko
»Zaradi pomanjkanja trdnih dejstev o dogod- (komuniciranje z uporabniki po digitalnih kana-
ku se na samem začetku pokaže informacijska lih, izobraževanje uporabnikov preko videokon-
praznina.« (Novak 2000, 202) Prva in poglavi- ferenc, organizirane pogovorne ure, svetovanje
tna naloga vodje knjižnice je bila hitro in jedrnato na daljavo, skrb za ažurno obveščanje). Takoj ko
seznaniti uporabnike o dejstvih, ki so zaustavila je bilo mogoče, pa je steklo tudi delo v prostorih
njeno delovanje, kot je bilo poznano doslej, in jih knjižnice, in sicer v obliki organiziranega dežur-
obvestiti o novem načinu delovanja knjižnice. Pri stva dvakrat tedensko za izposojo in vračilo tiska-
tem so bili uporabljeni informacijski kanali, kot nih izvodov knjižničnega gradiva.
so oglasne površine v knjižnici in na fakulteti,
spletna stran fakultete in knjižnice, obvestila po V drugem valu pandemije se je tako pričelo
e-pošti s pomočjo internih strokovnih služb ter izvajati izposojo knjižničnega gradiva v tiskani
kratko splošno obvestilo s pomočjo platforme obliki vsak delovnik, in sicer po naročilu (rezer-
cobiss3, ki omogoča pošiljanje sporočil vsem vacija preko cobiss3 ali neposredno po e-pošti).
22 management 17 (2022) številka 1
