Page 20 - Management 19 (2024), številka 1
P. 20

Dubravka Celinšek, Suzana Laporšek in Mateja Jerman| Razmislek o terminologiji


                      italijanščine, danes pa predvsem iz angleščine. V   ščini danes. Naše zanimanje je torej pritegnilo
                      francoščini npr. pišejo o produits dérivés, torej o   prvotno manj razvejano pojmovanje v slovenšči-
                      izvedenih (finančnih) produktih in ne o izvede-  ni, ki se danes spreminja in postaja enako razve-
                      nih (finančnih) instrumentih (kar je prevod iz   jano kot v angleškem jeziku.
                      angl., financial instruments, uporablja pa se tudi   Uporabili bomo metodo primerjave, s katero
                      izraz derivatives). V slovenščini se pojavljata oba   želimo izpostaviti tudi razumevanje oz. oprede-
                      izraza: produkti in instrumenti (prim. Ribnikar   litev poimenovanih pojmov. Poimenovanje za
                      2010, 52–53).                               obravnavane pojme in njihove opredelitve bomo
                         Pri prevajanju si, kot že omenjeno, pomagamo   preverjali v slovarjih, pojmovnikih in drugih vi-
                      z jezikovnimi priročniki. Obsežno delo na podro-  rih. Pojav ali umanjkanje dveh novejših poimeno-
                      čju pojmovnikov oz. slovarjev  s področja orga-  vanj v slovenščini (ekonomija razpona ter amor-
                      nizacije sta ustvarila Ivan Turk (2004) in Lidija   tizacija neopredmetenih sredstev na področju
                      Šega (1997). O terminologiji s področja financ je   računovodstva) bomo torej opazovali in primer-
                      poglobljeno razmišljal  Ivan Ribnikar (2010), slo-  jali v različnih (predvsem) strokovnih pojmovni-
                      var s tega področja (Slovar poslovnofinančnih izra-  kih, slovarjih ter tudi v drugih virih.
                      zov) pa je pripravil Dušan Mramor (1999). Danes
                      se na področju terminologije najpogosteje poslu-  Ekonomija obsega, ekonomija razpona,
                      žujemo rastočih slovarjev. Tak slovar nastaja npr.   amortizacija in »depreciacija«?
                      pri Društvu znanstvenih in tehniških prevajalcev   Osredotočamo se torej na slovenske ustrezni-
                      Slovenije (Angleško-slovenski slovar, vodja sekci-  ce angleških izrazov: economy of scale, economy of
                      je: Lidija Šega).                           scope, depreciation, amortization. V slovenščini sta
                         Kot je razvidno že iz prej navedenih primerov,   prvotno obstajala le dva izraza: ekonomija obse-
                      se v slovenščini (in tudi v drugih jezikih) lahko   ga in amortizacija, ki kot »napihnjenki« pogosto
                      za  isti  pojem  pojavlja  več  poimenovanj  in  tako   še danes v nenatančnem izražanju zaobsežeta
                      nastanejo sopomenke. Te so včasih plod prevajal-  vse štiri angleške izraze. Z razvojem se je to spre-
                      skega procesa, včasih pa obstajajo že v tujem jezi-  menilo (verjetno sta tudi v angleščini economy of
                      ku, iz katerega prevajamo. Tako tudi v slovenskih   scope in depreciation starejša izraza), a smo v raz-
                      terminoloških slovarjih zasledimo sopomenske   vejanosti  zaostali  za  angleškimi razlikovalnimi
                      izraze  (dva  prevoda  za  eno  tujo  besedo).  Lah-  poimenovanji (economy of scale, economy of scope,
                      ko pa naletimo tudi na navidezne sopomenke,   depreciation, amortization).
                      npr. na področju menedžmenta: menedžment,     V Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 1997,
                      upravljanje, vodenje. Poleg tega se pojavljajo tudi   112) je zapisano, da je beseda ekonomija prevze-
                      dvojnični zapisi (npr. coach in kovč, menedžment   ta po zgledu nem. Ökonomie, fr. économie in angl.
                      in management). V redkih primerih pa zasledimo   economy iz grš. oikonomia, in sicer v pomenu go-
                      tudi »napihnjenke«.                         spodarstvo, gospodinjstvo. Naj se pri tem izrazu
                         V pričujočem prispevku se bomo ukvarjali z   ustavimo še pri njegovi razvejani besedni druži-
                      dvema slovenskima napihnjenkama (ki pa to da-  ni, saj se bomo z nekaterimi »člani« te družine
                      nes več nista) in s štirimi angleškimi strokovnimi   srečali ob prevodih v slovenščino. Omejimo se na
                      izrazi. To sta izraza ekonomija obsega in amor-  samostalnike ekonomija, ekonomika, ekonomič-
                      tizacija. Izraz ekonomija obsega se uporablja oz.   nost.
                      se je uporabljal za dva angleška strokovna izraza:   Veliki splošni leksikon (Javornik 1997, 941) nas
                      economy of scale in economy of scope. Izraz amorti-  pri slovarskem geslu ekonomičnost napoti na
                      zacija pa se uporablja oz. se je uporabljal za ang-  razlago tega izraza v geslu gospodarnost. Torej
                      leška izraza: depreciation in amortization.
                                                                  je gospodarnost sopomenka za ekonomičnost.
                                                                  Za izraz ekonomija so v leksikonu zapisani trije
                      Namen in metodologija                       pomeni:
                         Namen prispevka je obravnavati dva (sloven-
                      ska) oz. štiri strokovne izraze in njihove ustrezni-  1. gosp. stvarnost, v kateri se pojavljajo
                      ce v dveh jezikih, slovenskem in angleškem. V   omejene možnosti za uresničevanje izbra-
                      slovenščini najprej zasledimo le dva izraza: eko-  nih ciljev, poimenovana tudi ekon. sistem;
                      nomija obsega in amortizacija za danes štiri an-  2. načelo smotrnega delovanja, po katerem
                      gleške izraze, tj.  economy of scale in  economy of   je za doseganje določenega učinka (koristi)
                      scope ter depreciation in amortization. Na koncu   treba porabiti ali vložiti čim manj sredstev;
                      prispevka razložimo, kakšno je stanje v sloven-  3. →ekonomska veda.

                      20  management 19 (2024) številka 1
   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25