Page 12 - Management
P. 12

Simona Brezar in Dimitrij Šamšal | Trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov


                      oblikovanje učinkovitih politik in trajnostnega   zmanjšanje kvot emisij in širitev na nove sektorje
                      okolja za prihodnje generacije (Czerny, 2009; Bra-  (United Nations 1992; Braun 2009; MacKenzie,
                      un 2009; United Nations 1992).              2009; Rozman, 2010).
                         Konvencija Združenih narodov o spremembi   Evropski  sistem  trgovanja  z  emisijami  (eU
                      podnebja (United Nations Framework Conventi-  ets) je od uvedbe leta 2005 razdeljen na štiri
                      on on Climate Change – UnFCCC), sprejeta leta   trgovalna obdobja.  Prvo obdobje (2005–2007) je
                      1992, je še vedno ključni mednarodni okvir za   bilo učno, namenjeno vzpostavitvi trga in nad-
                      zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (tGP)   zorne infrastrukture. Drugo obdobje (2008–2012)
                      in obvladovanje podnebnih sprememb (United   je bilo prilagojeno zavezam Kjotskega protokola
                      Nations 1992). Po Kjotskem protokolu iz leta 1997,   in je uvedlo fleksibilne mehanizme, kot so pro-
                      ki je industrijsko razvite države pravno zavezal k   jekti skupnega izvajanja in mehanizem čistega
                      zmanjšanju emisij za 6–8 % med letoma 2008 in   razvoja.  Tretje obdobje (2013–2020) je prineslo
                      2012, je naslednji pomemben korak predstavljal   pomembne izboljšave, kot sta linearna zmanj-
                      Pariški sporazum iz leta 2015. Njegov cilj je omejiti   ševalna shema in povezovanje z drugimi sistemi
                      globalno segrevanje na manj kot 2 °C, s prizade-  trgovanja. Trenutno smo v četrtem trgovalnem
                      vanji za omejitev na 1,5 °C, da bi preprečili najbolj   obdobju  (2021–2030), kjer  so cilji  usmerjeni  k
                      uničujoče posledice podnebnih sprememb (Bra-  zmanjšanju emisij za 55 % do leta 2030, kar vklju-
                      un 2009; Markovič-Hribernik in Murks 2007).   čuje širitev na nove sektorje in spodbujanje traj-
                      Sporazum je pridobil široko podporo, vključno z   nostnih tehnologij, skladno s cilji Pariškega spo-
                      ZDa, ki so po začasnem umiku k njemu ponovno   razuma.
                      pristopile leta 2021. Od sprejetja Pariškega spo-
                      razuma so države članice  predložile nacionalne   Druga plat medalje
                      podnebne načrte (Nationally Determined Con-  Ker ima vsaka medalja najmanj dve plati in ker
                      tributions – nDC), ki pa jih je treba redno poso-  vsi bilteni ter promocijski materiali »mainstre-
                      dabljati in krepiti, saj trenutna prizadevanja še   am« udeležencev govorijo le o pozitivnih učinkih
                      ne zadostujejo za dosego ciljev omejitve segreva-  in delovanju te predvsem trgovalne sheme – fi-
                      nja. Za doseganje ambicioznih ciljev omejevanja   nančnega inštrumenta, moramo izpostaviti tudi
                      toplogrednih izpustov so se razvili različni pris-  pomisleke o takšenem načinu nižanja emisijskih
                      topi, ki bolj ali manj uspešno poskušajo prispe-  izpustov v ozračje.
                      vati k njihovemu doseganju. Žal imajo ti pristopi   Pomembno je razumeti politične vidike spre-
                      praviloma tudi negativne plati. Med te sodi tudi   jemanja tega okvira trgovalnega sistema v Kjotu
                      trgovanje z emisijami toplogrednih plinov.     leta 1997. Cutajar (2004, 62–62) navaja:

                                                                     Čeprav vse strani, ki so sodelovale v pogaja-
                      Evropska shema za trgovanje z emisijami
                      toplogrednih plinov                            njih o Kjotskem protokolu, zdaj sprejemajo
                                                                     ta izid, bodisi z večjim ali manjšim navdu-
                      Poleg fleksibilnih mehanizmov, kot je trgovanje   šenjem, temu ni bilo tako pred in med kon-
                      z emisijskimi kuponi, obstajajo tudi nefleksi-
                      bilni mehanizmi za nadzor emisij. Fiksni pokrov   ferenco v Kjotu. Na primer, Evropska unija
                      omejuje največjo dovoljeno količino emisij, ki jih   – danes povsem zavezana trgovanju z emisi-
                                                                     jami – je vztrajala, da mora biti trgovanje do-
                      podjetja lahko izpustijo. Davek na CO₂ pa podjet-  polnilo domačim ukrepom za omejitev emi-
                      ja podjetja k energetski učinkovitosti in uporabi   sij, saj so slednji veljali za bistvene pri razvoju
                      obnovljivih virov, s čimer zmanjšuje emisije brez   tehnologij, ki bi odprle pot v nizkoogljično
                      kvantitativnih omejitev, a z vzpostavitvijo stalne
                      cene za izpuste. V eU je Evropski sistem trgovanja   prihodnost. Evropska unija je bila prav tako
                      z emisijami (eU Emissions Trading System – eU   skeptična glede uporabe »ponorov« iz istih
                      ets), ki je bil uveden leta 2005, največji svetov-  razlogov in zaradi negotovosti, povezanih
                                                                     s to možnostjo. Vendar so bile prav te točke
                      ni  program  za  zmanjšanje  emisij.  Sistem  omo-  med ključnimi vprašanji za ameriške pogajal-
                      goča trgovanje z emisijskimi kuponi (eUa), kar   ce, zato ni pretirano trditi, da so bili meha-
                      spodbuja podjetja k učinkovitejšemu zmanjše-   nizmi Kjotskega protokola »narejeni v ZDa«.
                      vanju emisij. Trgovanje vključuje različne vrste
                      kuponov, kot so aaU, eRU, CeR in RMU, s čimer   Velja dodati, da ratifikacijo sporazuma s strani
                      se  podjetjem  omogoča  prilagodljivost  pri  dose-  ZDa čakamo še dandanes.
                      ganju ciljev. Evropski  ets ima več  obdobij tr-  Navkljub dejstvu, da je  eU prišla v Kjoto z
                      govanja, vsako z izboljšavami, kot sta linearno    načrtom, kjer je prednost dana postavljanju za-

                      58  management 19 (2024) številka 2
   7   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17