Page 9 - Management

Simona Kustec| Poslovni bonton kot ogledalo vrednot

Razprava in zaključki zaskrbljenost zaradi gospodarske (ne)uspešnosti
Čeprav preliminarni, so prikazani pogledi izbra- v državi (Evropska komisija 2023, 11–12). Jeseni
ne regijske skupine podjetnikov, obrtnikov in 2023 je tako npr. zgolj vsaki peti Slovenec (20 %)
študentov managementa v Sloveniji tako poka- zaupal slovenski vladi, 77 % jih ji ni zaupalo.4 Pre-
zali, da poslovni bonton pa tudi bonton širšega cej podobno stopnjo zaupanja so anketiranci izra-
javnega ter zasebnega okolja predstavlja pomem- žali do slovenskega parlamenta, ki mu zaupa 21 %
ben vsakodnevni dejavnik delovanja in odnosov Slovencev (oz. -2 odstotni točki glede na pred-
tako znotraj poslovnega sveta kot tudi širše. Vse- hodno meritev spomladi 2023), ne zaupa pa 76 %
binsko gledano anketiranci bonton neposredno (+5 odstotnih točk glede na predhodno meritev
povezujejo z vedenjskimi lastnostmi ter s profe- spomladi 2023).5 73 % vprašanih v Sloveniji ne za-
sionalnostjo, ki pri vsakodnevnem delovanju za- upa medijem, 26 % jih jim zaupa (str. 24).6 48 %
gotavljajo pogoje za doseganje vrednot, poveza- anketirancev tudi ocenjuje, da jim mediji ne za-
nih zlasti s spoštovanjem. Vlogo spoštovanja kot gotavljajo zaupanja vrednih informacij (str. 15).7
sestavnega dela bontona anketiranci ocenijo z Empirični podatki izvedene preliminarne raz-
visoko stopnjo pomembnosti, čemur s številnimi iskave so torej nakazali niz zanimivih in relativ-
spoznanji o pomenu spoštovanja kot temeljnega no pričakovanih pogledov na (poslovni) bonton
gradnika vrednot zaupanja pritrjujejo številne že v naši družbi. Pa vendar, vse doslej zapisano in
izvedene raziskave po svetu (Gellermann, Frankel ugotovljeno predstavlja zgolj teoretske ter me-
in Ladenson 1990; Robinson 1996; Levi in Stoker todološke nastavke za morebitno nadaljnjo do-
2000; Lyman 2003; Clarke 2011; Zmerli in van der delano raziskavo (poslovnega) bontona, ki bo
Meer 2017; Devine 2024). zagotav ljala pridobivanje metodološko preverlji-
Anketiranci sicer stanje bontona v poslovnem vih ter zanesljivih podatkov in tako tudi izvedbo
svetu ocenjujejo pretežno pozitivno in sorodno kompleksnejših statističnih analiz na izbranih
visoko kot v zasebnih ter osebnih prostorih, na- reprezentativnih vzorcih. Poleg opisanega aktual-
sprotno pa ga v širšem javnem prostoru, v kate- nega realnega stanja verjamemo, da bi na takšen
rem vsaj posredno delujejo, vidijo mnogo nega- način omogočili nadaljnje še jasnejše preverjanje
tivneje. Kot najslabše ocenjujejo stanje bontona v pomembnosti vloge bontona in njegovega mesta
svetu politike ter medijev in hkrati menijo, da bi ter medsebojnih zgledovanj tako v poslovnem kot
moral v njiju zasedati visoko pomembnost. tudi širšem družbenem in političnem sistemu.
Vse izpostavljene ključne ugotovitve – čeprav
preliminarne – nakazujejo, da je bonton mnogo 4 V primerjavi s predhodnim merjenjem spomladi
več kot zgolj eno od področij našega delovanja in 2023 je stopnja zaupanja v vlado med Slovenci
da ga je treba povezovati s širšo podobo bodisi upadla (-5 odstotnih točk), na ravni eU27 pa se je
posameznega poslovnega bodisi družbenega ali zaupanje v nacionalne vlade v povprečju sicer zviša-
lo (+4 odstotnih točk). Nacionalnim vladam v drža-
političnega sistema ter njihovega delovanja. V
vah članicah eU zaupa v povprečju 36 % vprašanih,
tem pogledu npr. v primeru Slovenije ni zane- šest od desetih Evropejcev svoji vladi ne zaupa.
marljivo spomniti tudi na podatke o dolgoletno Največjo stopnjo zaupanja med državljani uživajo
nizkem oz. padajočem zaupanju ljudi v politiko vlada Luksemburga (72 %), vlade v skandinavskih
in medije, kjer je stanje bontona tudi v tej anketi državah in na Irskem (Evropska komisija 2023).
ocenjeno kot nizko, s čimer je povezana vse niž- 5 Med Evropejci nacionalnemu parlamentu v
ja ocena zadovoljstva z demokracijo3 in vse večja povprečju zaupa 39 % Evropejcev (+6 odstotnih
točk), 56 % mu jih ne zaupa (Evropska komisija
3 Spomladi 2023 je zadovoljstvo vprašanih z delovan- 2023).
jem demokracije v Sloveniji skoraj popolnoma razde- 6 To je precej pod povprečjem eU27, kjer medijem
lilo slovensko javnost, pri meritvah javnega mnenja zaupa 39 % vprašanih, 57 % pa jim jih ne zaupa.
jeseni 2023 pa je stopnja zadovoljstva z delovanjem Manjše zaupanje v medije kot Slovenci imajo le še
demokracije v Sloveniji še bolj upadla. Z delovanjem Grki, katerih medijem zaupa petina, 70 % pa ne
demokracije je bilo tako jeseni 2023 zadovoljnih (Evropska komisija 2023)
42 % vprašanih (-8 odstotnih točk), nezadovoljnih 7 V eU27 nacionalnim medijem zaupa v povprečju
pa je bilo skoraj dve tretjini anketiranih oz. za skoraj 60 % anketiranih (+1 odstotne točke), v največji
deset odstotnih točk več kot v meritvi pred pol leta meri v skandinavskih državah (preko 80 %, na
(57 %, +8 odstotnih točk). Evropejci so z delovanjem Švedskem celo 90 %), najmanj poleg Slovencev pa
demokracije v svoji državi zadovoljni v povprečju v zagotavljanju zaupanja vrednih informacij najmanj
55 % (-1 odstotne točke), nezadovoljnih je 44 % (po- zaupajo Grki, Maltežani, Španci in Čehi (Evropska
rast za 1 odstotno točko) (Evropska komisija 2023). komisija 2023).

management 19 (2024) številka 2 55