Page 13 - Management

Simona Brezar in Dimitrij Šamšal | Trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov

konodajnih okvirov s poudarkom na samem število emisijskih kuponov, ki so se pozneje pro-
zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, ki bi dali na trgu. V začetku so bili to izkopi premoga
posledično na dolgi rok privedlo do celotne usme- ter izdajanje kuponov na osnovi preprečevanja
ritve razvoja tehnologij in znanj za postavitev samovžiga, kar je sicer možen pojav, vendar se je
ogljično nevtralne družbe, je po pogajanjih prev- izkazalo, da tveganja nikakor ne dosegajo števila
ladal interes ZDa in različnih lobističnih skupin izdanih kuponov. Sledile so prevare s projekti ob-
iz kroga naftne industrije, kjer je prioriteta pos- nov naftovodov in plinovodov v izogib izgubam
tala postavitev trgovalnega sistema z »odpustki«. nafte ter predvsem plina, vendar se je izkazalo,
Ta trgovalna shema – finančni inštrument da so bili projekti že zaključeni ali pa se sploh niso
posledično povzroča razvoj tehnologij in izdel- odvili. Kuponi pa so navkljub vsemu bili izdani.
kov, ki so za okolje lahko še bolj obremenjujoči, V ZDa predvsem odmevajo zlorabe s kuponi iz
vendar pa zaradi inovativnosti in visoke doda- sfere zasajevanja in ohranjanja gozdov. Veliko pri-
ne vrednosti na trgu dosežejo visoke prodajne merov zasledimo, kjer izdajatelji kuponov novih
cene. Uspešna prodaja pa prinese visoke dobičke, dreves sploh ne zasadijo pa tudi tistih, namenje-
iz katerih se preprosto kupijo emisijski kuponi. nih za posek, ne ohranijo, ker se izkaže, da sploh
Ideološko sledi, da celoten sistem deluje v prid niso bila namenjena sečnji. Vloga trga emisijskih
razvoju z namenom rasti in dobičkov ne glede na kuponov je v takem primeru čisto nesmiselna,
obremenitve, ki jih povzroča planetu, namesto saj ni nikakršnega vpliva na zniževanje emisij ali
v smeri trajnostnega razvoja, podprtega s teh- zajem le-teh iz ozračja oz. je stanje nespremenje-
nološkimi in družbeno inovativnimi prijemi, za no. Mogoče največji pretres v zadnjih letih je bil
omejitev izkoriščanja in izrabe naravnih virov. škandal organizacije Verra, ki pod okriljem Zdru-
Ustvarjanje novega finančnega inštrumenta se- ženih narodov izvaja večino svojih projektov v
veda deluje v prid tistim, ki že obvladujejo tra- sklopu programa ReDD+ (Reducing Emissions
dicionalne trgovalne sisteme. Bolje jih razumejo, from Deforrestation and Forrest Degradation).
poznajo prednosti in slabosti. Plastično si lahko Raziskovalni novinarji in pozneje strokovnjaki s
zadevo zamislimo tako, da so veliki igralci na fi- področja licenciranja emisijskih kuponov so do-
nančnih trgih v svoje kolesje le umestili nov izde- kazali, da je bilo kar 90 % kuponov neveljavnih.
lek. Namesto trgovanja z zlatom in vsemi izvede- Potrjeni primeri malverzacij prihajajo tudi iz
nimi finančnimi produkti na tej platformi sedaj drugih držav in kontinentov. Večje zlorabe so bile
trgujemo s t. i. »carbon crediti«. prisotne v zadnjih desetih letih tako v Avstraliji
Da bi ta način dobil zagon, pa je bilo ključno kot na Kitajskem ter v Braziliji. Slednji projekt,
spremeniti še pojmovanje zniževanja izpustov in imenovan Portel-Para project in lociran v mestu
samega cilja. Ta se je moral spremeniti iz »zero Portel, naj bi zajel 22.000.000 ton CO . Ponov-
2
emission« v »net zero emission«. V prvi različici no gre za projekt ohranjanja gozdov, kjer je bila
bi to pomenilo, da se subjekt razvija in investira prisotna nevladna organizacija Verra. Izkazalo
v tehnologije ter znanja, da bi izpuste postopo- se je, da je bila izpeljana le začetna faza projekta,
ma zniževal, v drugi različici pa, da se razvija in v nadaljevanju pa nič več. Uporabnica teh kupo-
investira v produkte ter storitve z visoko dodano nov, Veolia, je prisotna tudi v Sloveniji, zato lah-
vrednostjo, ki mu omogočijo lažji nakup emisij- ko sklepamo, da so bili kuponi uporabljeni tudi
skih kuponov. Na ta način doseže status »net zero v namen zmanjšanja emisij v cestnem prometu
emission«, kar pa v praksi lahko pomeni, da veli- Slovenije, navkljub dejstvu, da v Braziliji ni bilo
ko več onesnažuje, vendar si lahko to tudi privo- zasajeno nobeno drevo iz tega naslova.
šči. V tej različici torej finančni inštrument služi Sistem trgovanja z emisijami Evropske unije
za izrazit »greenwashing« prijem. je bil v času od uvedbe leta 2005 žrtev različnih
goljufivih trgovcev in hekerjev. To je povzročilo
Zlorabe sistema emisijskih kuponov izgube v višini več milijard evrov za več nacional-
Globalno gledano so trgi z različnimi emisijskimi nih davčnih prihodkov. Ocenjuje se, da so v začet-
kuponi vredni več kakor 900 milijard evrov. Zlo- nih letih v nekaterih državah do 90 % celotnega
rabe sistema so prisotne na vseh celinah. Velikok- obsega trga povzročile goljufive dejavnosti.
rat pa zaradi narave sistema samega sodelujejo Znaki sumljivih trgovalnih dejavnosti, poime-
akterji z več celin. novanih »washtrading«, so bili opaženi konec leta
V zgodnjih letih tega tisočletja je prišlo do iz- 2008, ko je več tržnih platform zaznalo povečanje
razitih zlorab s strani Rusije in Ukrajine. Ti sta se obsega trgovanja z evropskimi pravicami (eUa),
posluževali več različnih prijemov, kako povečati kot ga še ni bilo.

management 19 (2024) številka 2 59